Danes smo z učenci 8., 9. in 10. razreda OPP NIS obiskali knjižnico in skupaj z go. Natašo prebirali Bevkovo povst Lukec in njegov škorec. Da bo na prvi pogled preprosta zgodba dobila večjo razsežnost, smo jo povezali še z drugimi predmeti. S pomočjo zemljevida svata smo opazovali pot, ki jo je Lukec s svojo mamo ter škorcem prepotoval, zato da bi prišel do očeta, ki je v Argentini služil denar. Začeli smo v Vipavski dolini, nadaljevali v Genovo, šli preko Gibraltarskih vrat in se s parnikom popeljali vse do Buenos Airesa. Temu pa je sledil še pogovor, kjer smo tematiko poskušali povezati z današnjim časom, izseljevanjem, preseljevanjem, migracijami, begunci…
Zelo zanimivo, čuteče je bilo, ko smo začeli razmišljati o čustvih. Pri tem smo si pomagali s fotografijami. Učenci so opazovali fotografije in ob njih poskušali začutiti, kaj doživljajo ljudje, ki zapustijo domovino.
Kako čuteče, nagovarjajoče besede je bilo slišati iz ust učencev 8., 9. in 10. razreda OPP NIS! Marsikdaj se nam je naježila koža.
Tako smo književnost prepletli z geografijo, svetovno problematiko, kritičnim mišljenjem, predvsem pa razvijali tisto človeško plat, ki ji pravimo: empatija. In ni je manjkalo – kar največ šteje!
