Skoči na glavno vsebino
Select Page

Virtualno v Indijo

Pri GEO spoznavamo različne celine, zato smo z učenci 9. in 11.r OPP NIS tokrat virtualno odpotovali v Indijo. Tam je namreč začasno doma domačinka Maja s svojo družino.

Z veseljem se je odzvala prošnji, da nam Indijo predstavi skozi svojo izkušnjo. Pri tem sta ji pomagala simpatična sinova Rene in Mark, ki sta bila odlična vodnika po kraju Bangalore..

 

Kaj zanimivega smo izvedeli?

– Mesto Bangalore, ki leži na zahodni obali Indije, je varno mesto, ker je varovano ob vhodu v mesto. Veliko krajev po Indiji pa je tudi nevarnih.

– Da je sporazumevanje dokaj enostavno, ker večina ljudi govori tudi angleško.

 – Indija je druga država na svetu po številu prebivalcev. Tu najdemo zelo bogate in zelo revne ljudi.

– Imajo tudi posebno pisavo in jezik – hindu.

– V Indiji je značilna zelo pekoča in začinjena hrana, ki se je niso še privadili. Indija je največja izvoznica začimb.

– Pokazali so nam njihove majhne banane, ki morajo biti nujno rumene barve, ne zelenkaste, ker sicer so trpke.

– Rene nam je pokazal papajo in kokos, s katerega je pil kokosovo mleko, ki je sladko slanega okusa.

– Imajo tudi poseben kruh brez kvasa, ki zgleda kot palačinka.

– Povedali so, da jih domačini zelo opazujejo, ker so belci in so drugačni od njih. Indijci imajo temnejšo polt.

– Imajo tudi več različnih šol: javne, ki so manj kakovostne, privatne, ki so zelo drage ter mednarodne, ki so ravno tako plačljive, se pa v njih sporazumevajo v angleščini in izobražujejo različne narode.

– V šolah se učijo podobno kot pri nas, le da imajo tudi jogo.

– Kot zanimivost so povedali, da njihovo sveto žival – govedo – tele, okrasijo s cvetjem in jih vodijo vsak dan po ulicah velikega mesta – tudi med avtomobili.

– Ta trenutek imajo še zimo,ki pa ni podobna naši – pri njih je sedaj najhladneje, vendar še vedno zelo vroče. Tam se sedaj temperature okoli 25-30 stopinj. Zato hodijo vsi oblečeni v kratko. Kmalu pride poletje in monsunsko deževje.

– Ženske, ki so poročene imajo na čelu piko, ki je lahko rdeče, bele, rumene, črne barve.

– Ko smo jih poklicali po zoomu, je bila pri nas ura 12.30, pri njih pa 16.30, zato so oni bili že na popoldanskem sprehodu, mi pa še v šoli. No, pa smo ponovili časovne pasove.

– Rene hodi v drugi razred. Pokazal je, kako dobro že zna angleško. Povedal je tudi, da so v šoli imeli dan instrumentov, kjer predstavil svoj inštrument – harmoniko. Ta inštrument ni značilen za Indijo in je niso še slišali v živo – sedaj pa jo obožujejo in prosijo Reneja, da večkrat zaigra nanjo.

 

Vesela sem, ko vidim, kaj vse so si zapomnili, čeprav je od srečanja minilo že nekaj dni – kar le potrjuje, da je bila učna ura več kot učinkovita, nagovorljiva, doživljajska…

Hvala tudi Majini družini, da nas je sprejela v svoj svet.

Želimo jim še veliko dobrih, poučnih in prijetnih doživetij.

 

Učenci 9. in 11. E ter učiteljica Damjana Urh

 

Virtualno-v-Indijo-3

Slika 1 of 3

Kemija je lahko precej lahka ali precej težka

Pri kemiji se učimo o kemijskih elementih in s pomočjo hišnika Aleša smo naredili prav velik periodni sistem. Hišniki na naši šoli so reees enkratni in z njihovo pomočjo nastane marsikaj.
Tako se lahko večkrat igramo sestavljanko s periodnim sistemom.
Tokrat pa smo iskali različne predmete, ki vsebujejo
te elemente in preizkušali ZEEELO LAHKE SNOVI, kot tudi ZEEEELO TEŽKE.

Okoli pasu smo si obesili pas s svincem, ki ga uporabljajo potapljači in izkusili, kako TEŽKA je lahko kemija 😉

 

Učenci in učiteljica Damjana Urh, OPP NIS, 9. in 11. E

Beseda, ki zdravi …

Z učenci od 7. do 11. razreda prilagojenega programa OŠ Danila Lokarja Ajdovščina smo tokratni kulturni dan namenili lepi besedi.

Izbrali smo februar, mesec kulture, hkrati pa valentinovo, da smo dnevu dodali pomen prijateljstva in ljubezni.

Vsi vemo, da lahko s kulturo nekomu polepšamo dan. Naš tokratni cilj pa je bil, da spregovorimo o kulturi malo drugače. Pri učencih sva želeli vzbuditi razmišljanje o tem, kako lahko BESEDA ZDRAVI.

To besedo smo tokrat namenili zdravstvenemu osebju, ki je v teh letih v posebnih preizkušnjah. Pogovarjali smo se, kako pomembna je njihova lepa beseda, ki nas lahko v bolezni pomiri, nam da moči. Prav gotovo pa lepa beseda povrne moči in da zagon tudi njim. Zato smo se odločili, da jim namenimo nekaj LEPIH BESED iz poezije slovenskih pesnikov.

Učenci so imeli izziv, da poiščejo pesmi in med izbranimi prepišejo tiste, ki bi zdravstvenemu osebju spregovorile na poseben način – da bi beseda pobožala njihovo dušo, jim narisala nasmeh, se dotaknila njihovega srca …

Vsak učenec je svojo pesem premišljeno izbral in pojasnil, zakaj se je odločil ravno zanjo. Prav te razlage so še posebej segle do srca.

Eno od pesmi, ki jo je napisal Vinko Möderndorfer, bomo delili z vami:

 

»Razširi roke

na obe strani!

Ja, ja! Tako! Tako!

Da bo prišlo

vate celo nebo

in ti bo zato

na svetu lepo!«

 

Zakaj je učenec to pesem povezal z zdravstvenim osebjem? »Ker zdravniki in medicinske sestre pomagajo s svojimi rokami, da nam lahko je kmalu po bolezni spet lepo. Ko si prijazen in želiš koga sprejeti, razširiš roke – zdravniki in medicinske sestre nas vedno sprejmejo.«

 

Pesmi so učenci lepo prepisali na lične kartončke, nato pa smo jih spravili v posebno škatlo, ki smo jo sami okrasili. Pesmi smo nato odnesli  v ZD Ajdovščina in jih prav zares prijetno presenetili. Vsaka ordinacija je na valentinovo dobila svojo pesem.

Kakšen je bil zaključek? Prav vsi smo bili srečni, kar pomeni, da osrečevanje drugih naredi srečnejše tudi nas same.

 

Učenci 7., 8., 9., in 11. razreda OPP NIS, OŠ Danila Lokarja Ajdovščina

ter učiteljici Klara Slokar in Damjana Urh

 

Strašni čokoladni volk

Strašni je nenavaden volčji kosmatinec. Obožuje čokolado in komaj čaka, da bo lahko svoje sladke izdelke delil z drugimi živalmi malega mesta. Ob branju pravljice je tudi nas premamil vonj čokolade.

“Mhm…kaj bi pa lahko spekli?” smo se spraševali.

Skupaj smo se prišli do ideje, da bi si lahko skuhali puding.

Mleko, prahec, mešamo, mešamo, posipamo s srčki in mlaajssk.

Še toliko bolj je bil slasten, ker smo ga skuhali kar sami.

1. in 2. E 

Smrečice

December je čas, ko krasimo smrečice… Učenci 9. in 11. r. OPP NIS pa smo letos, ob pomoči Nikinega nonota, g. Zvonka, izdelali čudovite lesene smrečice. Učenci so dejali, da smo imeli z njim prav “čaroben dan”. Kako pa se je ideja razvijala naprej?

Pri NAR se učimo o težavah onesnaževanja, posledicah prekomernih izpustov CO2 in drugih plinov. Seveda pa tudi o tem, kaj lahko sami naredimo za naše ozračje. Učenci so bili enotni, da so drevesa zelo pomembna, saj iz ozračja črpajo CO2.

Nastala je ideja.Kaj če bi naredili neke izdelke v obliki dreves, npr. smrečice, jih prodali, nato pa z izkupičom prodaje kupili pravo drevo in ga posadili pred šolo.

Si predstavljate te iskrice v očeh? Ta ponos in veselje?

Hkrati pa zavedanje, da si bomo to drevo lahko ogledovali še zelooo dolgo.

Dostopnost