16. oktobra 1945 je bila v okviru Združenih narodov ustanovljena svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo FAO. Zato vsako leto na ta dan praznujemo SVETOVNI DAN HRANE.
Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo FAO vsako leto določi temo svetovnega dneva hrane. Letošnja tema je »NAŠE DEJANJA SO NAŠA PRIHODNOST« (Our Actions are our Future).
Svetovni dan hrane nam ponuja priložnost, da pomislimo na stisko več kot 820 milijonov kronično podhranjenih ljudi na svetu in več kot četrtino svetovnega prebivalstva, ki je prekomerno hranjenih. Svetovni vrh v okviru FAO se je zavzel, da se bo do leta 2030 po vsem svetu odpravilo lakoto, saj je proizvedene hrane na svetu dovolj za vse.
V Sloveniji problema kronične lakote ni, se pa strokovnjaki intenzivno ukvarjajo s tem, kako odpraviti posledice neustreznega prehranjevanja in nezadostne telesne dejavnosti, torej nezdravega življenjskega sloga.
Prav je, da se zavedamo, da je Slovenija ena izmed redkih držav, ki ima organiziran sistem prehrane otrok in mladostnikov. Ta organiziran sistem prehrane je urejen na nivoju države in je tudi uzakonjen. Zato imamo v šoli, kakor tudi doma, pomembno vzgojno in izobraževalno vlogo pri razvijanju zavesti o zdravi prehrani, zdravih prehranjevalnih navadah, kulturi prehranjevanja in odgovornega odnosa do sebe in svojega zdravja.
Tudi na naši šoli bomo ob tem dnevu, kakor tudi skozi celo šolsko leto, s tematsko obarvanimi dejavnostmi razmišljali o pomembnosti prehrane in prehranjevanja ter zdravega načina življenja.
Vsak učenec je zase svet, nekaj posebnega in kljub temu pripada celoti – naši šoli. Z namenom, da se učenci med seboj bolje spoznajo in zbližajo, smo se v tednu otroka večkrat družili. V okviru nacionalnega projekta Beremo skupaj so tretješolci učencem prilagojenega programa prebrali knjigo Čarobni mlinček ali zakaj je morska voda slana. Sledili so poskusi s katerimi smo dokazovali razlike med slano in sladko vodo, ter razvijali kritično mišljenje.
S pomočjo starega mlinčka so si namleli svoje skrite želje in izdelali ročno lutko v obliki morske živali. Dramatizirali smo pravljico, igrali igro vlog in gradili medsebojno prijateljstvo.
Teden otroka smo zaključili s skupnim pohodom na Škol, kjer smo prepoznavali jesenske značilnosti v naravi in se poskusili orientirati v okolici šole.
V lanskem šolskem letu, nas je pri predmetu Domovinska in državljanska kultura in etika obiskal župan Tadej Beočanin. Letos pa smo obisk vrnili in se z njim srečali na Občini Ajdovščina. Prav posebno doživetje.
Župan nas je z velikim veseljem sprejel in nam razkazal občino. Njegova predstavitev občine in pogovor z nami je potekal v sejni sobi Občine Ajdovščina. Povedal nam je, kako deluje občina in kakšne so njene naloge.
Eneja Kobal
Na obisku pri županu mi je bilo všeč, da je spoštoval naše mnenje in odgovarjal na vsa naša vprašanja, ki pa jih ni bilo malo.
Kako zanimivo je, če ima vsak dan poseben pomen! Če se v vsakem dnevu zgodi nekaj posebnega, zanimivega. Če je pouk prepleten z dejavnostmi, ki otroke motivirajo, navdušijo in osrečujejo. Zamislite si šolo, v kateri bi bil teden pouka prav tak.
V ponedeljek bi začeli s projektom Beremo z medvedkom. Nekdo od otrok bi bil izžreban in domov bi lahko odnesel bralnega medvedka. V pomoč in spodbudo bi mu bil pri branju.
V torek bi vas obiskal pisatelj Primož Suhodolčan, ki pozna tisoč in eno zanimivo zgodbico. Prisluhnili bi mu v živo.
V sredo bi vas v pravljično deželo popeljala gospa Klavdija Štancar. Po pravljici Kralj z umazanimi nogami in po kvizu, v katerem bi se pomerile deklice proti dečkom, bi likovno ustvarjali orientalske preproge.
V četrtek bi imeli DAN NALIVNEGA PERESA. Ogledali bi si, iz katerih delov je nalivka sestavljena, povedali njihov namen, postavili bi kriterije uspešnega pisanja z njo in prvič pisali v pravi zvezek s črtami.
V petek bi te gospa šolska knjižničarka spomnila na svetovni dan živali in prebrala zgodbico Kapljica zlata. Potem bi iz papirja zgubali ptico. Za konec bi se še s prijatelji pomerili v družabnih igrah, pri katerih bi se morali držati pravil in se kulturno pogovarjali. Če bi izgubili, bi poraz športno prenesli.
Lepo bi bilo v taki šoli, kajne? Naj vam prišepnemo, da taka šola obstaja. To je naša šola, zgoraj naštete dejavnosti pa so se izvajale v drugih razredih ob tednu otroka. Še dolgo bodo vsem v spominu.
V torek, 2. oktobra, smo se učenci prvošolci, starši in učiteljice zbrali v Dvorani prve slovenske vlade.
V uvodu nas je pozdravil Kekec in nam povedal, da je slišal, da je v šoli zanimivo. Predstavil je tudi recept za korajžo. Povedal je, da ni prišel na svet že pogumen, to je postal šele z leti.
S spodbudnimi besedami nas je pozdravila tudi gospa ravnateljica Irena Kodele Krašna.
Kekec je poklepetal tudi z našo učenko. Skupaj sta na oder povabila še ostale. Povedali so, da se bodo trudili biti spoštljivi drug do drugega, in da se bodo pogumno podali na pot učenja tudi kakšni oviri navkljub. Potem je zazvenela šolska himna Pridi, prijatelj. Prvošolci so jo z navdušenjem zapeli.
Kotiček na koncu sveta – nosi naslov slikanica, ki so jo prvošolci prejeli ob sprejemu. Zdaj, ko so na začetku svoje poti, jim želimo, da bi vsak nekega dne našel svoj kotiček. Kotiček ustvarjalnosti, tihega zadovoljstva in notranjega uspeha, da so na pravi poti, četudi še ne na koncu sveta.
Ob tednu otroka je ZPMS Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina povabilo učence in učenke vseh osnovnih šol ajdovske občine na likovno ustvarjanje v Piran.
Letošnja tema Ex tempora je bila »Prosti čas«.
Našo šolo so zastopali:
Korina Božič, 7. r.
Emma Ferjančič, 7. r.
Klara Kobal, 7. r.
Naja Vrčon, 7. r.
Žana Vovk, 7. r.
Evelin Bajc, 8. r.
Tugo Sam Hatfull, 7. r. PP NIS
Martin Koritnik, 8. r. PP NIS
Ob morju smo preživeli krasen, likovni dan. Slikali smo na mestni plaži v Piranu. Sonce je toplo sijalo, nas pa je morski zrak spodbujal pri ustvarjanju. Ko smo končali slike, smo si privoščili slasten sladoled, povzpeli smo se do cerkve sv. Jurija in do piranske Punte.
Nato smo se sprehodili do Tartinijevega trga od koder smo se odpravili vsi skupaj proti avtobusu.
Likovna dela si boste lahko kmalu ogledali v živo v Mercator Centru v Ajdovščini.
Učenke in učenci so za svoje delo prejeli priznanje.
V petek, 5. oktobra 2018, smo ob dnevu odprtih vrat obiskali tovarno Fructal. Prijazno so nas sprejeli. Razdelili smo se v dve večji skupini. Popeljali so nas na krajši ogled tovarne. Najprej smo si ogledali postopek predelave sadja v kašo. Nato smo videli ogromno sodov, v katerih shranjujejo sok. Ogledali smo si tudi polnilnico sokov. Najbolj zanimivo je bilo, ko so nam pokazali, iz česa nastane plastenka ter kako polnijo sok v tetrapak. Tu se je naš ogled končal.
Po ogledu sta nas pred tovarno čakali sladko presenečenje in predstava. Eskim Inti in maskota Pingo sta nas povabila na oder, da zaplešemo z njima ples WAKA WAKA. Potem smo si ogledali še predstavo o Eskimu Intiju, ki si je močno želel, da bi Pingo pingvin na severnem polu odplesal svoj Pingo ples.
Po končani predstavi smo se vrnili v šolo. Dan je bil zanimiv pa tudi poučen.
V četrtek, 27. 9. 2018, je bila na naši šoli zaključna prireditev ob Dnevih evropske kulturne dediščine. Učenke in učenci so predstavili sedem projektov, ki so v preteklem in letošnjem šolskem letu potekali na naši šoli. S predstavitvijo projektov na panojih in z vezano besedo na prireditvi, ki so jo obogatili deklamatorji, folklorna skupina in igrica v narečju, so bili zadovoljni tako učenci 1. in 2. razreda, ki so se udeležili dopoldanske prireditve kot zunanji obiskovalci ob 17. uri. Obiskovalci so se strinjali, da si takšnih srečanj še želijo.
V petek, 21. septembra, smo v prvih razredih pričakali tetko Jesen. Z zelo zanimivo predstavo nam je prikazala, od česa se bomo poslovili, ko mine poletje. Ko pa nastopi letni čas jesen, nas zmočijo kaplje dežja, veter nam skuštra lase, v omari poiščemo toplejša oblačila in obutev. Jesen pa nam je že pričela odevati gozdove v tople jesenske barve. Rumeno, oranžno, rdečo, rjavo…
V tednu otroka so šolsko knjižnico prvič obiskali letošnji prvošolčki.
V čitalnici so jih na stolih pričakali gumbi. Najprej so se spraševali, kaj ti delajo v knjižnici. Ugotovili so, da se med seboj razlikujejo po barvi, velikosti, obliki in številu luknjic. Pravi odgovor so dobili po poslušanju židovske ljudske pravljice z naslovom Pravljica o modrem plaščku. Sledila je predstavitev pravil knjižničnega reda ter prva samostojna izposoja.
Z učenci, ki obiskujejo OPP NIS, smo skupaj obnovili pravljico s pomočjo barvnih ilustracij. Vsak zase je izdelal fotozgodbo in narisal gumb. Z veseljem so si izposodili prvo knjigo v šolski knjižnici.
Vzgoja in izobraževanje srečnega, uspešnega in odgovornega učenca, ki se razvija ob spodbudi učitelja in podpori staršev. Izvajamo javno veljavni izobraževalni program osnovnošolskega izobraževanja ter prilagojeni program devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
Vizija naše šole
Smo odlična šola, kjer si vsi prizadevamo za kakovosten pouk, da bo znanje učencev poglobljeno, trajno in uporabno. Spodbujamo razvoj vrednot kot so spoštovanje, sodelovanje, samostojnost, odgovornost, znanje in kritično mišljenje ter ustvarjalnost. Gojimo pozitiven odnos do narave in posvečamo pozornost učenju v naravi. Med učenci, delavci šole in starši vladajo enakovredni in spoštljivi odnosi. Ni nujno, da je vsak naš učenec odličnjak, vsi skupaj pa se trudimo, da bo vsak postal odličen človek.
