Tudi v letošnjem šolskem letu poteka projekt Kuhna pa to, kjer letos sodeluje tudi naša šola. Namen projekta je doseči višji nivo kulture prehranjevanja, kamor sodijo tudi poseganje po raznoliki lokalni zelenjavi, sadju, povezanim z letnim časom, uporaba sestavin, kot so kaše, žitarice, manj maščob in mesa ter zmerne količine mlečnih izdelkov. Vse to mora brez biti brez konzervansov, vzeto iz okolice in ob pravem času v pravih količinah.
S kulturo prehranjevanja je povezano tudi vedenje:
- kaj in kdaj vzeti, zanimanje za način pridelave,
- kako ter v kakšnih kombinacijah koristiti (in zakaj: npr.: zakaj fižolovi juhi dodati šetraj?), da bo učinkovito in telesu nadomestilo manjkajoče,
- kako do sodobnih kulinaričnih kreacij na temeljih zgodovine,
- za oko privlačnih jedi in poznavanja zgodovine v odnosu do sodobnosti,
- kako porabiti čim več ali vse, oz. zavreči čim manj hrane.
H kulturi prehranjevanja prav tako sodi postopek priprave, pogrinjek, razlaga ob postrežbi ter proces hranjenja. Predvsem pa v vse – svetovno kulturo prehranjevanja vedno bolj prištevamo hranjenje z lokalno značilnimi jedmi, kamor koli že gremo, saj tam najbolj ustrezajo našemu okusu in potrebam. Za omenjeno si upamo trditi, da sodi med bolj »vroča« svetovna prizadevanja in debate. Namen projekta je dvigniti kulturo prehranjevanja mladostnikov in vplivati na njihovo mišljenje o zdravi prehrani, spodbuditi uživanje zdrave hrane iz okolice, predvsem zelenjave in sadja, opustiti poseganje po jedeh »v ovitkih« in skozi otrokom zabavne aktivnosti ter vsebine doseči veselje do ustvarjanja v kuhinji in širjenja zdravih informacij med lastno generacijo. Z drobnimi koraki želimo povečati ozaveščenost vseh vpletenih v proces prehranjevanja otrok, podati razumljive vzroke in posledice uživanja zdrave hrane ter jedi vplesti v otrokov domač ali šolski vsakdan.
(Povzeto po navodilih za sodelovanje v projektu, Anka Peljhan)
V petek, 25. 1. 2019, smo Gabrijela, Anže, Matija, Anže in Hana, ki smo člani kuharskega krožka, petošolcem skuhali kosilo. Glavna jed je bila enolončnica s kolerabo, za poobedek porova omleta, nazdravili pa smo z domačim čajem z bezgovim sirupom.
Četrtošolcem smo skuhali repo tropinko, krompir v srajčici in skutni namaz 15. februarja. Delo je potekalo tekoče, saj smo vsi obvladali osnovne kuharske veščine: lupljenja krompirja, sekljanje česna in peteršilja, sestavljanje mineštre in priprave namaza. Trudili smo se Gabrijela, Saša, Said, Zoja Mura in Oskar. Učenci so bili nad našimi jedmi navdušeni in so nam v zahvalo podarili spominsko knjigo z vtisi.
8. marca smo Hana, Erna, Tadeja, Rok in Tomaž kuhali brzoto (ohrovtovo mineštro) in jogurtove miške. Delali smo po receptu in pod budnim očesom naše mentorice Marjetice Stopar. Nekaj težav je bilo z lupljenjem krompirja, malo se je zapletlo pri pripravi mase za miške, a na koncu je bilo vse izvrstno. Šestošolci, ki so bili tokrat povabljeni, so nas pohvalili in hitro izpraznili pladnje z miškami in skodelice z mineštro.
Z veliko vaje bomo v prihodnosti postali pravi mojstri. Zadnjič pa smo kuhali 11. aprila v Novi Gorici, v trgovskem centru Qulandija skupaj z ekipama iz Brd. Skuhali smo repo in kolerabo. Našo stojnico je obiskalo kar precej ljudi. Z veseljem smo jim postregli, oni pa so občudovali našo spretnost.
Člani kuharskega krožka smo se veliko naučili. Pripraviti znamo deset minešter, prikuh, mesa in solat, speči znamo raznovrstno pecivo, pripraviti pogrinjke, postreči in pospraviti za seboj. To je tisto, kar bomo v življenju potrebovali, tako, da je to prava šola za življenje. Izkazali smo se tudi pri pogostitvi ob odprtju razstave Kraj direndaj, kjer smo po mnenju nekaterih »pripravili mizo kot za poroko.«
Čaka nas še ena težka naloga, a smo prepričani, da znamo in zmoremo. O tem pa kdaj drugič.
Člani kuharskega krožka z mentorico Marjetico Stopar
