Virtualno potovanje v Afriko – na Zanzibar

Tokrat smo potovali na mali afriški otok – Zanzibar. Srečali smo se s Slovenko, z go. Ano Nadoh, ki tam poučuje na eni od privatnih šol.

Kaj vse smo se naučili, si lahko preberete spodaj.

– Zanzibar je otok v Afriki, ki pripada državi Tanzanija.

– Zanzibar je v drugem časovnem pasu, zato smo se morali uskladiti. Z nami imajo 2h zamik.

– Celo leto imajo visoke in enake temperature – okoli 30 stopinj Celzija.

– Na otoku ni tipičnih savanskih afriških živali ali savane. Vse to najdemo na celini, npr. v osrednji Tanzaniji.

– SADJE: imajo 3 vrste banan: majhne rumene, zelene in rdeče. Najslajše so rdeče. Njihove banane so velike kot naša pest. Imajo tudi velike rumeno zelene banane, ki pa so zelo trpke, zato jih morajo skuhati. Poleg tega raste tam 2 vrsti kokosa, lubenice, papaje, pasjonka, ananas, v tem času pa je tudi zelo veliko ličija.

– HRANA: Njihova hrana: je zelo okusna in celo leto je na razpolago vsa zelenjava in vse sadje.

– Zanzibar je večinoma muslimanski otok, zato tu ne jedo svinjine.

– Avtomobile imajo le zelo premožni ljudje. Večina ljudi pa se prevaža z motorji ali kolesi.

– Zanzibar je otok priložnosti, zato se je tja preselilo veliko ljudi iz Evrope, Amerike, Azije. Tam so začeli graditi hotele in ustvarjati turizem. Za svoje otroke pa so ustanovili privatno šolo, kjer poučuje tudi ga. Ana. Mesečna šolnina je približno 180€. Na tej šoli poučuje otroke evropskih, ameriških in azijskih hotelirjev, pa tudi otroke iz Zanzibarja. Zato so v razredu mešana skupina otrok: črnci, mulati, belci.

– V šoli imajo podobne predmete kot pri nas. Posebnost je jezik svahili, ki ga govorijo tamkajšnji Afričani. Sicer se v tej privatni šoli vsi sporazumevjo v angleščini. Učijo se tudi arabske pisave. V šoli se veliko učijo v naravi, izven učilnice. Veliko je praktičnega učenja: npr. plezanje po palmah in nabiranja kokosa.

Velik poudarek je na učenju rasne strpnosti. Ga. Ana kar ni mogla najti besed, koliko časa temu namenijo.

– Otroci nosijo uniforme, tudi zato, da se navzven ne vidi razlik med revnejšimi in bogatimi.

– Med temi otroki pa je bil tudi slovenski fantek, ki je prišel z mamo na Zanzibar v času korone. Tega presenečenja res nismo pričakovali 😉

Povedala nam je tudi, da se zelo radi pozdravljajo in da ti vsak pozdrav vzame vsaj 5 min časa.

Kako bi lahko začeli en pogovor v njihovem svahili jeziku, si preberite spodaj.

Zanimivo je, da imamo eno besedo enako pri nas in pri njih, le pomen je precej drugačen 😉

Tudi na tem “potovanju” smo se imeli super! Bilo je poučno in zelo zanimivo.

Učenci 9. in 11. E ter učiteljica Damjana Urh