23. 12. 2021, na predzadnji šolski dan pred božično-novoletnimi počtnicami, smo učenci in zaposleni Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina s kulturno proslavo obeležili državnik praznik, dan samostojnosti in enotnosti. S kulturnim programom, v katerem se je zvrstilo več kot 100 nastopajočih, smo se spomnili tudi 15-letnega delovanja šolskega gledališča.
Vse tiste, ki se proslave niste mogli udeležiti ali pa bi si jo radi ogledali še enkrat, vas vabimo, da to storite preko spodnjega videoposnetka.
V sredo, 22. 12. 2021, se je zaključila tradicionalna dobrodelna akcija Podari igračo, ki jo na OŠ Danila Lokarja Ajdovščina organiziramo že vrsto let. Tudi letos so učenci zbirali igrače, ki so jih prerasli, se jih naveličali ali so jih preprosto želeli podariti. V prazne škatle na hodnikih šole so učenci oddali svoje nepoškodovane igrače. Aktiv učiteljic podaljšanega bivanja je igrače pregledal in jih zapakiral v kartonaste škatle. Skupaj smo zbrali 11 polnih škatel igrač ter jih odpeljali na Rdeči križ. Gospa Irena Žgavc je vsem obljubila, da bodo zbrane igrače razveselile marsikaterega otroka.
Je predvsem vedoželjen človek mnogih vprašanj. Vsako vprašanje pa potrebuje tudi odgovor. Pri predmetu Domovinska in državljanska kultura in etika so učenci poskrbeli za vprašanja, odgovore pa smo jim pripeljali kar v učilnico.
V 7. razredu smo pri DKE ob zaključku obravnavanja teme » Posameznik in družba » kjer smo spoznavali delovanje družbe ter probleme, ki se pojavljajo v njej, v razred povabili Mladinski inštitut in program Mladost na burji ter Društvo za slepe in slabovidne. Stereotipe in predsodke smo razbijali in premostili tako, da smo (se) spraševali in spoznavali življenje slepih in slabovidnih. Učili smo se Braillove pisave, kako pravilno ravnati in se obnašati, ko naletimo na slepo osebo s psom vodičem, se seznanili s pripomočki, ki jih uporabljajo slepi in slabovidni in kako pravilno voditi slepe, ko pomoč potrebujejo.
Od tega srečanja sem se veliko naučila. Na slepe in slabovidne sem začela gledati popolnoma drugače, predvsem sem veliko razmišljala kaj bi v naši skupnosti lahko naredili oz. spremenili, da bi bilo okolje bolj prijazno za njih.
Manca Blažko, 7 razred
V 8. razredu DKE se nam je ob zaključku teme »Demokracija« pridružil župan občine Ajdovščina Tadej Beočanin, s katerim smo spoznavali in širili svoje znanje o lokalni demokraciji. V prvem delu smo želeli podrobneje spoznati delovanje občine in dela župana, v drugem delu pa smo županu sporočili, kaj mladi pogrešamo v občini in kako lahko z našimi pobudami soustvarjamo dobro in spodbudno lokalno okolje.
Ura mi je bila zelo zanimiva, ker smo lahko o delovanju občine lahko slišali iz «prve roke« in spraševali, vse kar nas je zanimalo. Upam, da nas bo župan še kdaj obiskal, ker smo se šele na koncu razgovorili in nam je zato zmanjkalo časa še za kakšno vprašanje in pobudo.
Stela Balut, 8.razred
Učenci, ki smo izbrali izbirni predmetu Filozofija za otroke pa so stopili še en korak naprej pri razvijanju svoje kritične misli. Pridobljene informacije preoblikujejo v dobre argumente, ki jih znajo nato še prepričljivo predstaviti. Z učenci se udeležujemo debatnih turnirjev, kjer se v sposobnosti svojega kritičnega mišljenja preizkusijo še z drugimi. V soboto, 4. 12. 2021, se je ekipa osmošolk udeležila spletnega debatnega turnirja na tri različne teme. Ekipa je osvojila odlično 2. mesto. Še več – vsa tri dekleta so se uvrstila tudi med 10 najboljših govorcev turnirja. Sara Pipan je bila drugo, Hana Paljk četrta in Stela Balut osma.
Da smo lahko nadgradili, osmislili naše znanje ter poglobili izkušnje na posameznem področju, se zahvaljujemo vsem, ki so dovolili dragocen vpogled v svoje delo, življenje, prednosti in pomanjkljivosti. Hvala Mladinskem inštitutu in programu Mladost na burji, društvu Slepih in slabovidnih ter županu Tadeju Beočaninu.
Učenci 7. in 8. razreda in učiteljica, mentorica Nataša Čuk
V četrtek, 16. 12. 2021, je v okviru programa Srečanja z ustvarjalcem, ki ga organizira in sofinancira društvo Bralna značka Slovenije pod pokroviteljstvom ZPM Slovenije, na našo šolo prišla avtorica številnih knjig za mlade Nataša Konc Lorenzutti. Medse so jo sprejeli tako osmošolci, kot tudi četrtošolci. Z osmošolci se je pogovarjala o knjigi Avtobus ob treh, s četrtošolci pa o knjigi Kakšno drevo zraste iz mačka. Obe knjigi sta bili razpisani za tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje.
O srečanju so zapisali nekaj vtisov:
Ko smo prišli v avlo, sem bila zelo vesela, da jo vidim. Najbolj se mi je zdelo zabavno, ko je pokazala pesem. Zelo lepo je predstavila kamišibaj. Vesela sem bila, ker nam je dala avtograme.
Ela Gregorič, 4. a
Na stopnice sem se usedla, kot da je to najpomembnejši dogodek mojega življenja. Nataša Konc Lorenzutti me je presenetila s številom knjig, ki jih je napisala: romani, slikanice, debele knjige, celo pesmice. Bila je smešna, ko je pripovedovala zgodbe ob kamišibaju. Med srečanjem je pozabila na eno pesem, kar mi je bilo smešno.
Anouk Kippel, 4. a
Bilo je zelo zanimivo in zabavno. Še posebej mi je bil všeč kamišibaj.
Max Vidmar, 4. c
Bilo je lepo. V tišini smo poslušali, kar nam je povedala. Ni bila dolgočasna. Dobili smo njen avtogram.
Bajram Mehmeti, 4. c
Najbolj mi je bilo všeč, ko je predstavila kamišibaj. Lepo je govorila pesmi. Dala nam je avtograme. Tega sem se najbolj razveselila.
Tinkara Koren, 4. b
Predstavila nam je dva kamišibaja. Všeč mi je bilo, ker je odgovorila na vsa moja vprašanja in vprašanja sošolcev. Zame je najboljša pisateljica. Rad berem njene knjige. So moje najljubše.
Rene Trampuž, 4. b
Danes, 15.12.2021, smo se osmošolci zjutraj, ob 8.00 a avli srečali s pisateljico Natašo Konc Lorenzutti. Pogovarjali smo o začetku njenega pisanja. Povedala nam je o vzponih in padcih, o kritikah, a kljub vsemu še vedno nadaljuje s pisanjem. Večji del pogovora je tekel o knjigah Avtobus ob treh in Gremo mi v tri krasne, ki sta bili nagrajeni za projekt Rastem s knjigo, na kar je zelo ponosna. Sicer nas je malo osmošolcev postavljalo vprašanja, je gospa Nataša kljub temu lepo in zanimivo ter z veseljem izpeljala uro. Najbolj zanimivo se nam je zdelo, kako pisateljica v vsak lik zgodbe vključi svoje življenjske izkušnje, čustva, zgodbe… Povedala nam je tudi, da nima najljubše knjige, ker ji je bolj pomembno mnenje bralcev/bralk in njihovih kritik. Videli smo, koliko truda in časa je vloženega v vsako od knjig/zgodb izpod njenega peresa. V veselje nam je bilo izvedeti potek nastanka knjige, njeno ozadje in zgodbe, iz katerih je črpala ideje za dober in kvaliteten mladinski roman. Vsi osmošolci se gospe Nataši iskreno zahvaljujemo za današnji obisk.
Mednarodni projekt Brati gore, v katerem sodelujejo alpske države, smo v šolskem letu 2021/2022 ponovno izvedli na OŠ Danila Lokarja Ajdovščina. V njem so sodelovali učenci 4. BC OPB in šolska knjižničarka Nataša Markič.
Za letošnjo temo smo izbrali planinske poti. Spoznali smo, da so te poti nastale že v preteklosti zaradi različnih vzrokov, med katere sodijo: paša živine, nabiranje zelišč, lov, iskanje rude, oglarjenje… Gorski prelazi so omogočali izmenjavo dobrin, tam so se izoblikovale trgovske poti in vzporedno z njimi tudi poti v gorah.
Planinske poti so označene z markacijami. Prva markirana pot v naših Alpah je nastala leta 1879. Glavno in najpomembnejše označevanje planinskih poti se je začelo z ustanovitvijo Slovenskega planinskega društva leta 1893. Vsako leto markacisti na planinskih poteh opravijo veliko ur prostovoljnega dela. Poleg obnavljanja markacij pomagajo pri zaraslih poteh, oznakah, popravljajo ali zamenjujejo jeklenice, kline, dotrajane kažipote …
Med pogovorom smo spoznali, da moramo v gore oditi telesno pripravljeni in s potrebno opremo (čelada, rezervna oblačila, svetilka, zemljevid, nožiček, vrv, hrana, mobilni telefon in podobno). Pred odhodom moramo preučiti pot, se pozanimati o njeni zahtevnosti, prehodnosti in označenosti, vremenski napovedi. Potrebno je obvestiti domače o naši smeri in predvidenem času vrnitve. Mlajši v gore ne smejo sami, tja lahko gredo s starejšimi spremljevalci (starši, sorodniki, društva in drugi).
Ob obeleženju mednarodnega dneva gora je nastal plakat, na katerega so učenci zapisali markirane planinske poti v naši okolici in so jih že prehodili s starši in drugimi družinskimi člani. Plakat visi na panoju pred šolsko knjižnico. Učenci so si še ogledali leposlovno in poljudnoznanstveno literaturo na temo Alpskega sveta, ki jo hrani in izposoja naša knjižnica.
December je čas, ko krasimo smrečice… Učenci 9. in 11. r. OPP NIS pa smo letos, ob pomoči Nikinega nonota, g. Zvonka, izdelali čudovite lesene smrečice. Učenci so dejali, da smo imeli z njim prav “čaroben dan”. Kako pa se je ideja razvijala naprej?
Pri NAR se učimo o težavah onesnaževanja, posledicah prekomernih izpustov CO2 in drugih plinov. Seveda pa tudi o tem, kaj lahko sami naredimo za naše ozračje. Učenci so bili enotni, da so drevesa zelo pomembna, saj iz ozračja črpajo CO2.
Nastala je ideja.Kaj če bi naredili neke izdelke v obliki dreves, npr. smrečice, jih prodali, nato pa z izkupičom prodaje kupili pravo drevo in ga posadili pred šolo.
Si predstavljate te iskrice v očeh? Ta ponos in veselje?
Hkrati pa zavedanje, da si bomo to drevo lahko ogledovali še zelooo dolgo.
Začetek decembra je čisto pravi čas, da si tretješolci izdelamo nekaj igrač kar sami. Zato smo imeli tehniški dan, kjer smo izdelali igrače, ki se gibajo. Po načrtu smo sestavili vodni mlinček, avtomobilček na zrak in padalo. Izdelane igrače smo opazovali, preizkušali njihovo delovanje, sklepali o načinih gibanja, predvsem pa smo uživali v igri.
Vzgoja in izobraževanje srečnega, uspešnega in odgovornega učenca, ki se razvija ob spodbudi učitelja in podpori staršev. Izvajamo javno veljavni izobraževalni program osnovnošolskega izobraževanja ter prilagojeni program devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
Vizija naše šole
Smo odlična šola, kjer si vsi prizadevamo za kakovosten pouk, da bo znanje učencev poglobljeno, trajno in uporabno. Spodbujamo razvoj vrednot kot so spoštovanje, sodelovanje, samostojnost, odgovornost, znanje in kritično mišljenje ter ustvarjalnost. Gojimo pozitiven odnos do narave in posvečamo pozornost učenju v naravi. Med učenci, delavci šole in starši vladajo enakovredni in spoštljivi odnosi. Ni nujno, da je vsak naš učenec odličnjak, vsi skupaj pa se trudimo, da bo vsak postal odličen človek.
