Bi Slovenci brez knjig v svojem jeziku danes bili to, kar smo?
Prav s knjigami smo ohranjali, razvijali in bogatili svoj jezik.
Predvsem s knjigami smo se vztrajno in trdovratno postavljali po robu raznarodovalnim pritiskom močnejših sosedov, da smo preživeli do danes.
Knjige za Slovence v zgodovini in skozi njo niso bile le prenašalke in posredovalke kulturnih dobrin, umetniških sporočil in znanja, pomenile so veliko več. Obstoj!
Izzivi sodobnega časa, digitalna doba z nosilci novih zapisov in novimi mediji do sedaj niso izpodrinili potrebe po knjigi v tradicionalni obliki. Tudi vključevanje v evropsko skupnost bogati naš jezik z novimi izrazi.
Zavedati se je potrebno, da je samo od nas samih odvisno, kaj bomo počeli s seboj in svojim jezikom in kakšna bo prihodnost slovenske knjige. (povzeto po Iztoku Ilichu str. 7–17)
Kako knjiga nastane in pride do bralca, nam predstavlja in nas nauči razstava POT KNJIGE.
Razstavo je oblikovala Javna agencija za knjigo RS, ki jo brezplačno ponuja v gostovanje po šolah.
Z ogledom omenjene razstave se je obeležilo tudi državni praznik, dan reformacije.
Da lahko govorimo o današnji knjigi, se je potrebno ozreti daleč v preteklost, tja do Trubarja, ki je oče slovenskega knjižnega jezika in prvih knjig v slovenščini. Z njimi je postavil temelje jezika in obstoja naroda ter nas, Slovence, enakovredno postavil na zemljevid evropskih narodov.
