Skoči na glavno vsebino
Select Page

Mali princ

 

DATUM: petek, 31. marec 2023, ob 19.00

KRAJ: Dvorana prve slovenske vlade

 

Utrinki iz vaj

O avtorju

Antoine de Saint-Exupery je Malega princa napisal med bivanjem v New Yorku, kjer je med drugo svetovno vojno živel v izgnanstvu. Zgodba o malem svetlolasem dečku je bila njegovo zadnje delo, preden je julija 1944 umrl v letalski nesreči.
Knjiga je bila prvič objavljena v New Yorku aprila 1943, v Franciji pa tri leta pozneje. Z več kot 200 milijoni prodanih izvodov je Mali princ najbolj znano, najbolj prevajano in najbolj brano delo francoske književnosti.
Avtor je spomladi leta 1943 pred odhodom v Severno Afriko rokopis predal prijateljici Silvii Hamilton, ki ga je leta 1968 prodala Morganovi knjižnici in muzeju v New Yorku.

Vsebina

Po zasilnem pristanku sredi puščave avtor Malega princa poskuša vzpostaviti stik s civilizacijo in popraviti svoje letalo. Ko je že na robu smrti, se pojavi otrok. In kot da otrok sredi puščave ne bi bil dovolj, ta otrok pravi, da njegov planet daleč, daleč stran. In da je tako sam. Od doma se je odpravil, da bi našel rešitev za svoj planet, ki mu grozijo kruhovci. In pisatelj mu nariše backa, ki bo varoval planet.
Prične se pogovor med ponesrečenim pilotom in malim popotnikom. Otrok na začetku veliko sprašuje, a skozi vprašanja počasi razkriva svojo zgodbo. Prihaja z oddaljenega planeta, ki je tako majhen, da lahko tudi večkrat na dan vidi sončni zahod. Ima dva delujoča in en ugasli vulkan, ki zahtevajo njegovo vsakodnevno pozornost. Na planet je veter zanesel semena kruhovcev, ki grozijo, da se bodo razrasli in s koreninami zdrobili njegov planet. Ima pa tudi rožo, čudovito cvetico, ki jo mora negovati.
Da bi zaščitil svoj planet, se odpravi iskat rešitev proti kruhovcem. Na svojem potovanju obišče več planetov. Tako sreča kralja, domišljavca, pijanca, trgovca, svetilničarja in geografa. Vse te osebe mu razkrijejo smisel svojega obstoja. Nato pristane na Zemlji. Tudi tu spozna kačo, lisico, kretničarja, prodajalca tablet ter rože, ki so zelo podobne njegovi cvetici.
S pisateljem se odpravita iskati vodo, ki jo najdeta med ruševinami. Mali princ sedaj napove, da se bo vrnil domov. Pri povratku naj bi mu pomagala kača. Ponoči se poslovi. Njegov povratek se s tem prične, knjiga pa zaključi.
A kot pisatelj v delu večkrat pove, bistvo je očem nevidno. Besede nam odkrijejo svoj pomen šele, ko jim odpremo srce.

V premislek

Vsi odrasli so bili najprej otroci. Toda redki se tega spominjajo.
Odrasli imajo številke radi. Če jim govorite o kakem svojem novem prijatelju, vas nikdar ne bodo vprašali o bistvenih stvareh. Nikoli ne bodo rekli: “Kakšen glas pa ima? Katere igre ima najrajši? Ali zbira metulje?” Hoteli bodo vedeti: “Koliko je star? Koliko bratov ima? Koliko tehta? Ali ima njegov oče kaj pod palcem?”
Vem za planet, na katerem živi neki zaripel gospod. Nikoli ni poduhal cvetice. Nikoli ni pogledal zvezde. Nikoli ni imel nikogar rad. Nikoli ni počel nič drugega kot sešteval. In ves dan je ponavljal: “Jaz sem resen človek! Jaz sem resen človek!” Kar napihovalo ga je od same oholosti. Toda to ni noben človek, to je goba!

Mali princ je imel rad svojo cvetico. Najlepšo vrtnico. Toda cvetica ga je že kar spočetka začela mučiti s svojo malce sramežljivo nečimrnostjo. Tako je Mali princ kljub svoji veliki ljubezni do nje kmalu podvomil o njej. Gnal si je k srcu še tako nepomembno besedico in je postal močno nesrečen. “Ne bi je smel poslušati. Cvetic ne smeš nikoli poslušati. Lahko jih gledaš in duhaš. Moja je dehtela po vsem planetu, toda nisem se znal tega veseliti. Moral bi jo soditi po dejanjih, ne po besedah. Dišala mi je in me razveseljevala. Nikoli bi ne bil smel pobegniti od nje! Za temi nedolžnimi zvijačicami bi moral slutiti skrito nežnost. Cvetice so tako neuravnovešene! Toda bil sem premlad, da bi znal ljubiti.”

Sklenil se, da pojdeš. Torej pojdi.

Od vsakogar smeš zahtevati le to, kar zmore.

Domišljavci imajo odprto uho le za hvalo.

“Odrasli so res zelo čudni,” je menil sam sebi.
Ljudje si ne vzamejo časa, da bi sploh kaj spoznali. Pri trgovcih kupujejo kar izgotovljene predmete. Ker pa ni trgovcev, ki bi prodajali prijatelje, ljudje nimajo več prijateljev.

Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.

Zaradi časa, ki si ji ga žrtvoval, je tvoja cvetica tako dragocena. Odrasli so na to pozabili – odgovoren si za tisto, kar si udomačil. Odgovoren si za svojo vrtnico.

Samo otroci vedo, kaj hočejo. Zapravljajo čas s punčko iz cunj in ona je zanje vse, in če jim jo vzameš, se jočejo. Srečni so.

Ljudje se gnetejo v brzovlakih, toda pozabili so že, kaj so hoteli. Torej se vrte v začaranem krogu.

Ljudje negujejo pet tisoč vrtnic v enem samem vrtu … in ne najdejo v njem, kar iščejo … In vendar bi tisto, kar iščejo, lahko našli v eni sami vrtnici, v enem samem požirku vode …
Kdor se pusti udomačiti, naj ve, da bo nekoč jokal.

Predlagane naloge

  1. Ko Mali princ v vrtu z vrtnicami ugotovi, da njegova ljubljena cvetica ni nikakršno bogastvo, ampak le navadna vrtnica, in da s svojimi tremi vulkani ni nikakršen imeniten princ, začne jokati. Potolaži ga.
  2. « Kralj, domišljavec, pijanec in trgovec,« je razmišljal Mali princ, ko je stopal dalje, »bi tegale zagotovo zaničevali.« Nadaljuj zgodbo tako, da boš napisal(a), kako bi omenjeni štirje prebivalci sosednjih planetov komentirali svetilničarjevo službo. (KRALJ, DOMIŠLJAVEC, PIJANEC, TRGOVEC)
  3. Bacek in Mali princ: V nadaljevanju se pisatelj seznani z Malim princem in pripoveduje o težavah pri risanju backa. Njegov novi znanec nikakor ni bil zadovoljen s podobo štirinožne živali. Kako bi ti narisal(a) backa? Sosedu razloži svojo sliko!

Podatki o gledališki predstavi

– Gledališče in Mladinski pevski zbor Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina predstavljata
glasbeno predstavo, ustvarjeno po knjižni predlogi Antoina de Saint-Exupéryja.
– Naslov predstave: Mali princ
– V predstavi sodeluje 57 učenk in učencev šole.

– Scenarij in režija po knjižni predlogi pisatelja A. De Saint-Exuperyja: Peter Avbar
– Glasba: Petra Habjanič Gregorc, Peter Avbar
– Koreografija: Špela Bolčina
– Scenografija, kostumografija: Nataša Rupnik
– Animacija: Jonathan Krapež, Manca Blatnik
– Izdelava scene: Aleš Bolko, Dejan Furlan
– Izdelava kostumov: Keti Bratina
– Tehnična oprema: Jan Ravnikar, Aleks Fajt Mislej, Matija Vrčon, Matjaž Simonič

NASTOPAJOČI: Ota Marc, Mei Pregelj, Ariana Vižintin, Izak Pišot, Danijel Bajc, Stela Balut, Hana Paljk, Julijan Bajc, Vita Batič, Manca Blatnik, Sofia Humar, Tadeja Bone, Sofija Gnezda, Jan Medvešček, Sara Pipan, Andrejina Perše, Neža Furlan, Almajra Dervišević, Tajra Štokelj, Ana Turk, Kyra Tukić, , Manca Blaško, Ayla Blaško, Mija Kompara, Elma Džuzdanović, Zoja Bizjak, Mila Zalar, Peter Bajnoci, Peter Avbar.

ZBOR: Sofia Humar, Soraya Maločić, Ana Durn, Hana Paljk, Tadeja Bone, Zoja Hočevar, Gabrijela Kobal, Sara Pipan, Stela Balut, Daša Černigoj, Ana Turk, Mei Pregelj, Ariana Vižintin, Tajra Štokelj, Neža Furlan, Vesna Podešva, Manca Blatnik, Jasna Podešva, Manca Blaško, Almajra Dervišević, Ayla Blaško, Mija Kompara, Danijel Bajc, Andrejina Perše, Zala Žgavc, Tina Kovač, Timotej Pregelj, Jurij Mužina, Nana Vidmar, Manca Bolčina, Brina Bizjak, Elma Džuzdanović, Zoja Bizjak, Mila Zalar, Vita Batič, Ota Marc, Klara Vidmar, Ema Furlan, Natali Maločić, Eva Vrčon, Anuška Kogoj, Julijan Bajc, Sofia Jušič, Ema Kete, Ajda Rutar, Anika Jež, Anastazija Uršič, Sofija Gnezda, Gabrijela Frančeškin.

Sponzorji

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(Skupno 1.097 obiskov, današnjih obiskov 2)
Dostopnost