Zadnje dni pred zimskimi počitnicami smo z učenkami in učenci 6., 7., 8. in 9. razreda izkoristili za aktivnosti na snegu. Preizkusili smo se v teku na smučeh, se zabavali s sankanjem in kepanjem ter ustvarjali snežne skulpture. Tisti, ki so vešči v smučanju, pa so ta sončen dan izkoristili za vijuganje po strminah v družbi sošolk in sošolcev. Vsi skupaj smo preživeli lep zimski športni dan.
28. februar je svetovni dan redkih bolezni. V sodelovanju z društvom Viljem Julijan smo učenci tretjega, četrtega in petega razreda v podaljšanem bivanju v znak podpore in solidarnosti otrokom z redkimi boleznimi napisali pisma. Otrokom in njihovim družinam želimo veliko poguma in jim pošiljamo ljubezen.
Mirjana Škrabec
Od 17. 2. do 21. 2. 2025 sta se učiteljici Anita Gaberšček in Saša Kravos v okviru projekta Erasmus+ odpravili na mednarodno izmenjavo na Švedsko, kjer sta s senčenjem na delovnem mestu spoznavali primere dobrih praks na področju vzgojno izobraževalnega dela in vključevanja učencev s priseljenskim ozadjem v šolski sistem. Poleg tega sta podrobneje spoznavali sodobne metode poučevanja.
V omenjeno šolo so vključeni otroci v starosti od 6 do 12 let, to je od predšolskega razreda do vključno 6. razreda. Skupaj je na šoli 320 učencev. Skoraj polovica le-teh je s priseljenskim ozadjem, izhajajo iz 22 različno govorečih območji: največ jih je iz Srbije, Bosne in Bližnjega vzhoda. Ker jim država in šola zagotavljata vse šolske potrebščine in učne pripomočke, med njimi razlike niso opazne. Učenci so pri delu umirjeni, sproščeni, veseli, upoštevajo pravila, sledijo navodilom in aktivno sodelujejo pri načrtovanih aktivnostih. Med seboj se dobro razumejo, se spoštujejo in sodelujejo. Vsako prosto minuto ali pri menjavi dejavnosti posvetijo branju knjig po lastni izbiri. Tudi zjutraj, takoj ko pridejo v učilnico, posežejo po branju.
Švedi so znani po pouku na prostem. To pomeni, da najmanj dve šolski uri na dan preživijo izven učilnice neglede na vreme. Učenci imajo s seboj primerna oblačila (v teh dneh so bili oblečeni v zimske kombinezone ali tople bunde in smučarske hlače). Takega načina dela so vajeni, zato pouk v naravi poteka brez težav. Dve šolski uri so bili v gozdu pri -7° C. Kaj bi naši učenci ali njihovi starši rekli na to?
Švedski učenci so se izkazali tudi kot dobri poznavalci angleškega jezika. Z našima učiteljicama so se pogovarjali brez težav, tudi šestletniki so razumeli vse, kar sta jih vprašali, marsikdo jima je znal odgovoriti s celo povedjo.
Pouk na Švedskem poteka precej dlje kot pri nas, tudi šestletniki ga zaključijo okrog 14.30. Takrat gredo nekateri domov, drugi pa v podaljšano bivanje.
Učiteljici Anita in Saša sta na Švedskem podrobneje proučevali tudi metodo poučevanja imenovano Storyline. S to metodo želijo učencem približati realne situacije, hkrati pa spodbujati radovednost in večati motivacijo za učenje. V okviru te metode učenci enkrat letno izvedejo projektno delo, pri katerem sledijo določeni temi, ki se postopoma razvija. Tak način dela spodbuja ustvarjalnost, kritično mišljenje in sodelovanje, saj učenci aktivno soustvarjajo zgodbo, raziskujejo probleme in iščejo rešitve v kontekstu pripovedi.
Učenje matematike je bilo za 4. razred prilagojenega programa prav posebej okusno. Učenci so se preizkusili v izdelavi napoLIKank – posebne vrste napolitank, s katerimi so utrjevali znanje o likih ter njihovih značilnostih.
Pri delu so morali biti učenci natančni in premišljeni, saj so napolikanke sestavljali iz enakih kosov. S tem so ponovili, kaj pomeni, da sta lika skladna.
Matematika je z napolikankami postala otipljiva, ustvarjalna in seveda tudi slastna.
V četrtek, 20. 2. 2025, smo bili na ogledu vodarne pri izviru Hublja in nato še elektrarne. Bil je mrzel in vetroven dan. Pri izviru Hublja so se nam pridružili še učenci podružnične šole Lokavec. Razdelili smo se v dve večji skupini. Sprejela sta nas upravitelja vodarne Miha Bizjak in Igor Šuligoj ter nas je popeljala na ogled vodarne in rezervoarja za vodo. Vstopili smo v velik prostor z veliko cevmi. Nato sta nam na modelu pokazala kako je taka cev sestavljena in kako vodarna deluje. Izvedeli smo, da je vodarna ena največjih v Sloveniji in ima 30 000 odjemalcev za vodo. Vse upravljajo s pomočjo računalnikov. Pokazala sta nam tudi prostor kjer vodi dodajajo klor.
Zahvalili smo se in se odpravili do bližnjega vodnega zajetja za elektrarno, nato pa proti Ajdovščini do elektrarne. Tudi tu so nas pričakali. Najprej smo si ogledali veliko cev po katerih je voda speljana v elektrarno. Nato smo vstopili njeno notranjosti, kjer je bilo hrupno, zato smo dobili čepke za ušesa. Hrup so ustvarjale turbine. Izvedeli smo, da ima soška elektrarna v okolici še 24 manjših delujočih elektrarn.
Dan je bil poučen saj smo videli kje se začne pot vode, ki priteče iz pip ter kako je voda pomembna pri pridobivanju električne energije.
Sporočamo, da se že vračamo domov s smučanja v Zoncolanu.
Vračamo se že tudi iz Rateč s teka na smučeh.
Če ne bo večjih zastojev na cesti, je predviden prihod v Ajdovščino tako kot je bilo načrtovano, okrog 16.30.
Učenci 7. r in 8. r
Sporočamo, da se že vračamo domov s smučanja v Zoncolanu.
Vračamo se že tudi s Pokljuke s teka na smučeh.
Če ne bo večjih zastojev na cesti, je predviden prihod v Ajdovščino tako kot smo načrtovali, okrog 16.30.
Učenci 6. r in 9. r
Tudi v letošnjem šolskem letu veliko šolarjev podružnične šole sodeluje v mednarodnem projektu MyMachine. Sodelujoči učenci so narisali vsak svoj sanjski stroj in ga tudi izvirno poimenovali. Tako so nastale risbe raznovrstnih inovativnih strojev, ki bi človeštvu olajšali življenje: stroj za zbiranje deževnice in namakanje, avtomat za zdravo prehrano, stroj za oblačenje, robotek za nakupovanje, robotek za pomoč pri domači nalogi …
K sodelovanju v projektu so nas spodbudili iz razvojne agencije ROD Ajdovščina. Skupaj s predstavniki iz Garaže so nas obiskali na podružnični šoli in prisluhnili predstavitvam sanjskih strojev. Obiskovalci so učencem postavljali tudi vprašanja, saj je njihov namen izdelati prototip vsaj katerega izmed strojev. Vse sodelujoče male izumitelje so razveselili s posebnim obeskom.
Ideje otrok pa so bile posredovane v tudi v mednarodno bazo risb sanjskih strojev, ogledate si jih lahko na povezavi Sanjski stroji. Od februarja dalje bodo tudi študentje po celem svetu izdelovali prototipe izbranih sanjskih strojev. Kdo ve, morda tudi katerega od naših. Veselimo se novih ustvarjalnih in inovativnih izumov naših učencev.
Naš Otroški pevski zbor Višaji je eden izmed osmih zborov, ki je bil izbran za sodelovanje pri projektu Evropske prestolnice kulture GO! 2025, Ljubkina pot, v organizaciji Kulturnega centra Lojze Bratuž iz Gorice.
Da sodelujemo pri tako pomembnem projektu je za naš zbor velika čast in se dogodka že zelo veselimo.
Ljubkina pot, čezmejna literarna pot poezije in enakopravnosti, je projekt Foruma slovanskih kultur in Kulturnega centra Lojze Bratuž, ki predstavlja tako snovno kot nesnovno kulturno dediščino Goriškega.
V okviru projekta sta partnerja postavila temelje in organizirala koncert uglasbenih pesmi Ljubke Šorli. Literarna dela je izbral profesor David Bandelj, uglasbil pa jih je goriški skladatelj Patrick Quaggiato, ki je ustvaril partiture za otroške in mladinske pevske zbore, ob instrumentalni spremljavi.
K sodelovanju so bili povabljeni otroški in mladinski pevski zbori iz obeh strani meje:
OPZ Tolmin, OPZ Šempas, OPZ Višaji iz Ajdovščine, OPZ Emil Komel iz Gorice, OPZ Ljubka Šorli iz Romjana, MPZ Emil Komel iz Gorice, MPZ Tolmin in MPZ Most na Soči.
Prvo skupno vajo vseh zborov so imeli pevci v soboto, 15. februarja v GŠ Tolmin in v OŠ Franceta Bevka Tolmin, kjer so pevci obiskali tudi rojstno hišo pesnice Ljubke Šorli, naslednja vaja je potekala v ponedeljek, 17. februarja v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, kjer bo v sredo, 19. februarja 2025 slavnostni koncert v veliki dvorani KC Lojze Bratuž v Gorici ob 19. uri.
Lepo vabljeni!
Bliža se pustni čas, ko bomo nadeli maske. Učenci 3.razreda OPB smo se odločili, da bomo spoznali afriške maske. Kaj sploh maska je? To je predmet za zakritje obraza, ki navadno nekaj predstavlja.
Maske v Afriki niso le preprosto obešene na steni. Uporabljajo jih pri pogrebnih obredih, sprejemnih slovesnostih, praznikih, sodnih zadevah, plesih in pri »komunikaciji z umrlimi«. Prekrivajo lahko le obraz ali vso glavo tistega, ki jo nosi.
Zbrali smo nekaj afriških mask in jih po lastni domišljiji pobarvali.
Cesta 5. maja 15, 5270 Ajdovščina
(05) 367 11 00
tajnistvo@os-ajdovscina.si
