Učeni devetega razreda so v dveh šolskih urah na terenu spoznavali oblike površja in kamninsko sestavo v okolici šole. Povzpeli so se na bližnji Školj (232 m), skalnati plato s kraškimi oblikami (vrtače, žlebiči, rogljato kamenje). Poseljen je bil že v prazgodovini. Tam je bilo utrjeno naselje, gradišče, ki so ga takratni prebivalci na severni strani zaščitili s kamnitim obzidjem. Na terenu so učenci prisluhnili razlagi geološkega dogajanja v preteklosti, ki je omogočilo nastanek Školja. Na svoji poti so spoznali različne kamnine (apnenec, lapor, brečo …), manjši spodmol, v lokalnem jeziku poznan kot Škratljčkov gank. Nastal je na stiku med vododržnimi in vodoprepustnimi grušči in brečami.
Na vrhu Školja je suh kraški travnik. Tam so določili smer vetra na osnovi opazovanja nagnjenosti dreves. To so potrdili tudi z uporabo kompasa. Na osnovi rastlinja so sklepali na debelino in kakovost prsti (rendzina). V preteklosti je bilo to območje skupna gmajna, ki so jo lokalni prebivalci uporabljali za pašo živine. Danes se kraški travnik zaradi opuščanjem paše živine in košnje ponovno zarašča v gmajno.
Terensko delo je bilo lepa nadgradnja osvojenih vsebin pri pouku geografije in naravoslovja. Tako so učenci dobili zaokrožen pogled na snov, ki jo obravnavajo.
