Skoči na glavno vsebino
Select Page

Beseda, ki zdravi …

Z učenci od 7. do 11. razreda prilagojenega programa OŠ Danila Lokarja Ajdovščina smo tokratni kulturni dan namenili lepi besedi.

Izbrali smo februar, mesec kulture, hkrati pa valentinovo, da smo dnevu dodali pomen prijateljstva in ljubezni.

Vsi vemo, da lahko s kulturo nekomu polepšamo dan. Naš tokratni cilj pa je bil, da spregovorimo o kulturi malo drugače. Pri učencih sva želeli vzbuditi razmišljanje o tem, kako lahko BESEDA ZDRAVI.

To besedo smo tokrat namenili zdravstvenemu osebju, ki je v teh letih v posebnih preizkušnjah. Pogovarjali smo se, kako pomembna je njihova lepa beseda, ki nas lahko v bolezni pomiri, nam da moči. Prav gotovo pa lepa beseda povrne moči in da zagon tudi njim. Zato smo se odločili, da jim namenimo nekaj LEPIH BESED iz poezije slovenskih pesnikov.

Učenci so imeli izziv, da poiščejo pesmi in med izbranimi prepišejo tiste, ki bi zdravstvenemu osebju spregovorile na poseben način – da bi beseda pobožala njihovo dušo, jim narisala nasmeh, se dotaknila njihovega srca …

Vsak učenec je svojo pesem premišljeno izbral in pojasnil, zakaj se je odločil ravno zanjo. Prav te razlage so še posebej segle do srca.

Eno od pesmi, ki jo je napisal Vinko Möderndorfer, bomo delili z vami:

 

»Razširi roke

na obe strani!

Ja, ja! Tako! Tako!

Da bo prišlo

vate celo nebo

in ti bo zato

na svetu lepo!«

 

Zakaj je učenec to pesem povezal z zdravstvenim osebjem? »Ker zdravniki in medicinske sestre pomagajo s svojimi rokami, da nam lahko je kmalu po bolezni spet lepo. Ko si prijazen in želiš koga sprejeti, razširiš roke – zdravniki in medicinske sestre nas vedno sprejmejo.«

 

Pesmi so učenci lepo prepisali na lične kartončke, nato pa smo jih spravili v posebno škatlo, ki smo jo sami okrasili. Pesmi smo nato odnesli  v ZD Ajdovščina in jih prav zares prijetno presenetili. Vsaka ordinacija je na valentinovo dobila svojo pesem.

Kakšen je bil zaključek? Prav vsi smo bili srečni, kar pomeni, da osrečevanje drugih naredi srečnejše tudi nas same.

 

Učenci 7., 8., 9., in 11. razreda OPP NIS, OŠ Danila Lokarja Ajdovščina

ter učiteljici Klara Slokar in Damjana Urh

 

Strašni čokoladni volk

Strašni je nenavaden volčji kosmatinec. Obožuje čokolado in komaj čaka, da bo lahko svoje sladke izdelke delil z drugimi živalmi malega mesta. Ob branju pravljice je tudi nas premamil vonj čokolade.

“Mhm…kaj bi pa lahko spekli?” smo se spraševali.

Skupaj smo se prišli do ideje, da bi si lahko skuhali puding.

Mleko, prahec, mešamo, mešamo, posipamo s srčki in mlaajssk.

Še toliko bolj je bil slasten, ker smo ga skuhali kar sami.

1. in 2. E 

Smrečice

December je čas, ko krasimo smrečice… Učenci 9. in 11. r. OPP NIS pa smo letos, ob pomoči Nikinega nonota, g. Zvonka, izdelali čudovite lesene smrečice. Učenci so dejali, da smo imeli z njim prav “čaroben dan”. Kako pa se je ideja razvijala naprej?

Pri NAR se učimo o težavah onesnaževanja, posledicah prekomernih izpustov CO2 in drugih plinov. Seveda pa tudi o tem, kaj lahko sami naredimo za naše ozračje. Učenci so bili enotni, da so drevesa zelo pomembna, saj iz ozračja črpajo CO2.

Nastala je ideja.Kaj če bi naredili neke izdelke v obliki dreves, npr. smrečice, jih prodali, nato pa z izkupičom prodaje kupili pravo drevo in ga posadili pred šolo.

Si predstavljate te iskrice v očeh? Ta ponos in veselje?

Hkrati pa zavedanje, da si bomo to drevo lahko ogledovali še zelooo dolgo.

Najmlajše čebelice v OPP NIS

Učenci 1. in 2. E vas lepo pozdravljamo. Z vami bi radi delili nekaj naših fotografij in vam poročali o našem napredku, na katerega smo zelo ponosni.

 “Kje si Teja, kje si Teja?”  “Tukaj sem.”

 “Kako si Teja, kako si Teja?”  “Zaspana sem.”

To je naša jutranja pesmica, katero si vsako jutro zapojemo in se ob njej precej nasmejimo.

Pri likovni umetnosti veliko ustvarjamo, pri športni vzgoji pretečemo že 13 krogov in to kar brez počitka. Pridobivamo glasove, na široko odpiramo usta in z jezičkom telovadimo. Rišemo ravne in krive črte. Znamo šteti do 10. Pokazati znamo velikega in malega medveda. Vemo, da so hruške rumene barve, jabolka pa rdeče.

Pripravimo prtičke za malico, pravilno si umijemo roke, se oblečemo v bundice in hitro stečemo v atrij. V atriju se radi lovimo in s čelado na glavi vozimo kolo. Na lačne ptičke se spomnimo in jih redno nahranimo.Tudi testiramo se in tako z zdravim nasmeškom pričnemo s poukom.

Skupaj nam je lepo.

 

Dostopnost