Skoči na glavno vsebino
Select Page

Šola v naravi na Debelem rtiču – 2. dan

Za nami je že drugi dan težko pričakovane šole v naravi. Sobota je minila v znamenju sonca, vetra, dežja, plesa, ustvarjanja in seveda … plavanja. 

 
Zjutraj nas je pričakalo sonce. Medtem, ko je ena skupina tretješolcev plavala, je druga skupina raziskovala morsko obalo. Kakšni neverjetne zaklade smo našli! Lupine polžev, školjk, kamenčki vseh oblik in velikosti … Našemu čudenju kar ni bilo konca. 
 
Popoldan smo ustvarjali čudovite morske živali iz papirja. Izdelali smo ribi in hobotnico. Po ustvarjalnih uricah smo se na zunanjih igriščih pomerili v igri med dvema ognjema. Ker smo se vsi trudili, so bile igre zelo izenačene. Sončno nebo so v trenutku prekrili temni oblaki, pričelo je močno pihati, zato smo hitro poiskali zavetje v domu. Po popoldanskem plavanju smo pred večerjo zaplesali in se počutili kot na pravi zabavi.
 
Dan smo zaključili z obiskom kino predstave, ki smo jo organizirali kar v skupnem prostoru. Zaspali smo z mislijo, da nas čaka jutri še en nepozaben dan.
 

PONEDELJKOVA INTENZIVNA PEVSKA VAJA

V ponedeljek, 4. aprila,  je v sodelovanju z JSKD Ajdovščina potekala posebna intenzivna pevska vaja s šolskima zboroma (otroškim pevskim zborom Višaji in mladinskim pevskim zborom) ter priznano dirigentko Petro Grassi. Vajo so spremljali tudi drugi zborovodje in glasbeniki. Bilo je zelo poučno za vse.


Gospa Petra je profesionalna, zelo uspešna dirigentka, ki je v svojem poklicu dosegla najvišjo raven. Sodeluje z zelo dobrimi pevci. Všeč mi je njen pristop in tudi način, kako je z nami komunicirala. Dala nam je dobre nasvete in mislim, da se bomo z zborom lahko zelo izboljšali.

Med vajo me je zelo motivirala za tekmovanje in za petje. V njeni družbi je bilo prijetno in ta vaja mi bo ostala v lepem spominu.

Res sem bila vesela in počaščena, da je bila gospa Petra Grassi na naši pevski vaji.

Ota Marc,  5. c

 Gospa Petra Grassi je pri petju zelo natančna in nam je veliko pomagala pri pripravah na tekmovanje. 

Zelo dobro zna učiti tako odrasle kot otroke. Je zelo dobrosrčna in strpna, če kaj ne razumeš, ti zelo hitro razjasni ali pove na drugačen način.

Urša Djukič Štrancar, 5. c

 Na vaji z gospo Petro Grassi je bilo energično in zabavno. Učila nas je natančno tako kot ona zna, saj dela tudi s starejšimi pevci. Veliko smo se naučili. Vaja je hitro minila.

Klara Vidmar, 5. c

V ponedeljek, 4. aprila,  je prišla k nam na pevsko vajo gospa Petra Grassi.

Pomagala nam je izboljšati pevsko tehniko in popraviti naše napake.

Zelo mi je bilo všeč, da je bila stroga in nas je učila zelo hitro.

Bila je tudi zelo živahna in zabavna, zato nam je ta vaja zelo hitro minila.

Nuša Batagelj, 9. c

Mladinski pevski zbor je imel ponedeljkovo intenzivno vajo z dirigentko Petro Grassi. Gospa Petra nas je veliko naučila in nam povedala, da smo odlični pevci in da imamo možnosti za dober rezultat na tekmovanju. Vajo je vodila zelo energično in hkrati je bila zelo prijazna. Mislim, da je vaja uspela.

Neja Popović, 9. c

Šola v naravi na Debelem rtiču – 1. dan

Običajno tretješolci komaj čakamo, da bo petek in konec delovnega tedna. Ta petek pa smo komaj čakali, ker smo zjutraj odšli v dolgo pričakovano šolo v naravi na Debeli rtič.

 
Vožnja je minila hitro in na Debelem rtiču nas je pričakalo sonce in prva aktivnost – lov na skriti zaklad. Zmagovalci so prejeli nagrade, vsi pa smo se posladkali z bonboni. Po kosilu smo odšli na bazen, kjer smo končno lahko zaplavali. Danes smo bili v bazenu kar dvakrat. V slani vodi je bilo plavanje lažje in vsi smo napredovali že prvi dan. 
 
Ker je bil dan zelo zanimiv, a hkrati tudi naporen, smo po večerji utrujeni zaspali. 

Pogovorne ure

Spoštovani!

Obveščamo vas, da danes (četrtek, 7. 4. 2022) odpadejo popoldanske pogovorne ure za starše pri učiteljici Nataši Rupnik.

Hvala za razumevanje.

Virtualno potovanje v Afriko – na Zanzibar

Tokrat smo potovali na mali afriški otok – Zanzibar. Srečali smo se s Slovenko, z go. Ano Nadoh, ki tam poučuje na eni od privatnih šol.

Kaj vse smo se naučili, si lahko preberete spodaj.

– Zanzibar je otok v Afriki, ki pripada državi Tanzanija.

– Zanzibar je v drugem časovnem pasu, zato smo se morali uskladiti. Z nami imajo 2h zamik.

– Celo leto imajo visoke in enake temperature – okoli 30 stopinj Celzija.

– Na otoku ni tipičnih savanskih afriških živali ali savane. Vse to najdemo na celini, npr. v osrednji Tanzaniji.

– SADJE: imajo 3 vrste banan: majhne rumene, zelene in rdeče. Najslajše so rdeče. Njihove banane so velike kot naša pest. Imajo tudi velike rumeno zelene banane, ki pa so zelo trpke, zato jih morajo skuhati. Poleg tega raste tam 2 vrsti kokosa, lubenice, papaje, pasjonka, ananas, v tem času pa je tudi zelo veliko ličija.

– HRANA: Njihova hrana: je zelo okusna in celo leto je na razpolago vsa zelenjava in vse sadje.

– Zanzibar je večinoma muslimanski otok, zato tu ne jedo svinjine.

– Avtomobile imajo le zelo premožni ljudje. Večina ljudi pa se prevaža z motorji ali kolesi.

– Zanzibar je otok priložnosti, zato se je tja preselilo veliko ljudi iz Evrope, Amerike, Azije. Tam so začeli graditi hotele in ustvarjati turizem. Za svoje otroke pa so ustanovili privatno šolo, kjer poučuje tudi ga. Ana. Mesečna šolnina je približno 180€. Na tej šoli poučuje otroke evropskih, ameriških in azijskih hotelirjev, pa tudi otroke iz Zanzibarja. Zato so v razredu mešana skupina otrok: črnci, mulati, belci.

– V šoli imajo podobne predmete kot pri nas. Posebnost je jezik svahili, ki ga govorijo tamkajšnji Afričani. Sicer se v tej privatni šoli vsi sporazumevjo v angleščini. Učijo se tudi arabske pisave. V šoli se veliko učijo v naravi, izven učilnice. Veliko je praktičnega učenja: npr. plezanje po palmah in nabiranja kokosa.

Velik poudarek je na učenju rasne strpnosti. Ga. Ana kar ni mogla najti besed, koliko časa temu namenijo.

– Otroci nosijo uniforme, tudi zato, da se navzven ne vidi razlik med revnejšimi in bogatimi.

– Med temi otroki pa je bil tudi slovenski fantek, ki je prišel z mamo na Zanzibar v času korone. Tega presenečenja res nismo pričakovali 😉

Povedala nam je tudi, da se zelo radi pozdravljajo in da ti vsak pozdrav vzame vsaj 5 min časa.

Kako bi lahko začeli en pogovor v njihovem svahili jeziku, si preberite spodaj.

Zanimivo je, da imamo eno besedo enako pri nas in pri njih, le pomen je precej drugačen 😉

Svahili Slovenski prevod
MAMBO? Kako si?
POA. Uredu.
VIPI? A res?
FREŠ! Ja, super!
SALAMA! Mir s teboj!

Tudi na tem “potovanju” smo se imeli super! Bilo je poučno in zelo zanimivo.

Učenci 9. in 11. E ter učiteljica Damjana Urh

Lokalno tekmovanje osnovnošolskih ekip iz znanja prve pomoči

5. 4. 2022 je na OŠ Dobravlje potekalo tekmovanje osnovnošolskih ekip iz znanja prve pomoči, ki se ga je udeležila tudi naša ekipa. Sodelovale so šolske ekipe prve pomoči iz OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, OŠ Šturje, OŠ Col, OŠ Dobravlje in OŠ Draga Bajca Vipava. Po pozdravnem nagovoru ravnateljice OŠ Dobravlje Mirjam Kalin in članice RK Ajdovščina Irene Žgavc so tekmovalci prisluhnili kulturni točki kitarskega okteta GŠ Vinka Vodopivca Ajdovščina ter se podali na tri delovišča. Po opravljenem praktičnem preizkusu so nadaljevali še s teoretičnim delom tekmovanja, kjer so odgovarjali na vprašanja o zgodovini Rdečega križa in nudenju prve pomoči.

Nedžla Hasanović in Leila Bovcon iz 4. b, Teja Marc in Teja Kobal iz 9. a, Jakob Bat Zupan in Žan Kobal iz 9.c so se dobro odrezali, saj so med šestimi ekipami dosegli tretje mesto. Na tekmovanju je zmagala ekipa iz OŠ Šturje, ki se bo udeležila regijskega tekmovanja.

Članom šolske ekipe iskreno čestitamo.

21.03.2022- Svetovni dan Downovega sindroma

Generalna skupščina OZN je 21. marec razglasila za svetovni dan Downovega sindroma. Datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma- tretji dodatni kromosom na 21. paru kromosomov človeške celice.

Društvo Downovega sindroma Slovenija je v ta namen priredilo simbolni pohod po enaindvajsetih mestih Slovenije. Med njimi je bilo tudi mesto Ajdovščina. Mednarodna nevladna organizacija EDSA je za leto 2022 opredelila geslo Full and effective participation and inclusion in society ( Polno in učinkovito sodelovanje in vključevanje v družbo).

Inkluzija, sodelovanje ter sprejemanje različnosti so vodila, ki jih spoštuje  tudi naša šola. Te veščine nas bogatijo, povezujejo in spodbujajo k skupnemu iskanju novih poti.

V ponedeljek, 21. 03. 2022, je dan Downovega sindroma obeležilo preko 200 učencev in učiteljev. Vsi smo si nadeli par različnih nogavic, ki ponazarja različnost, a hkrati soodvisnost- enakost. V oddelkih prilagojenega programa so vključeni tudi trije učenci, ki nosijo to genetsko posebnost, zato se nam je zdelo še toliko bolj pomembno, da se dogodka udeležimo. V znak solidarnosti smo se z baloni odpravili po mestu in mimoidoče nagovorili.

Učenci in učiteljici 5. in 6. razreda PP NIS

 

KOLESAR – TUDI TO JE LAHKO POKLIC

Ta teden se je v prvem B razredu začel drugače kot ponavadi. Naš Oskar je v ponedeljek zjutraj v šolo pripeljal očeta in pradedka z namenom, da bi nam predstavila poklic kolesarja in njune uspehe. Kar sam je opravil poklic novinarja, ju predstavil in intervjuval.

Pradedek Alojz Bajc je treniral v čisto drugačnih časih in z drugačno opremo, kot jo imajo kolesarji danes, a je kljub temu žel uspehe na dirkah po Evropi. Leta 1960 je nastopil celo na Poletnih olimpijskih igrah v Rimu.

Oče Andi Bajc je poklicni kolesar, ki je tudi že prekolesaril velik del sveta in se udeležil mnogih velikih tekmovanj, vendar z zelo drugačno opremo. Pokazal in predstavil nam je kolo in opremo, ki je na dirkah nujno potrebna. Povedal je tudi, kako potekajo dirke in kdo vse skrbi za kolesarje.

Zanimivo je bilo, skozi pripoved štirih generacij spoznavati, kako se časi, oprema in tudi športi spreminjajo skozi čas.

Hvala Oskarju, Andiju in Alojzu, ki so nam res lepo popestrili pouk. Od njih smo se marsikaj naučili.

PLANINSKI POHOD

Pomlad ter topli in daljši dnevi so nas zvabili v naravo na še en planinski pohod.

Izpred šole smo se podali skozi čudovit gozd, okrašen s pomladnim cvetjem. Pot nas je vodila mimo korita z vodo, kjer smo videli celo nekaj pupkov. Po krajšem vzponu smo prišli na Škol. Razgledali smo se po okolici, saj je bil razgled res čudovit, nato pa pomalicali. Sledila je mala planinska šola. Pogovorili smo se o pravilih, ki jih mora poznati in upoštevati vsak pohodnik. Gospa Vanja nam je pokazala, kaj vse mora biti v nahrbtniku, ko gremo na daljši pohod. Opremljeni z novimi znanji, smo nadaljevali pot, ob hoji spoznavali rože in jedli trobentice. Po zadnjem postanku ob Lokavščku smo se vrnili pred šolo, kjer se je naš pohod končal.

Dostopnost