Domače branje 2012/13

 

2. RAZRED

  • P. Suhodolčan: Peter Nos

 

3. RAZRED

  • Makarovič, S.: Veveriček posebne sorte
  • Muck, D. : Anica in grozovitež in
  • Anica in materinski dan
  • 3. Knjiga, ki bo na seznamu za Cankarjevo tekmovanje

 

4. RAZRED

  • K. Kovič: Zlate ure
  • F. Levstik: Martin Krpan
  • V. Pečjak: Drejček in trije Marsovčki
  • Knjiga, ki bo na seznamu za Cankarjevo tekmovanje

 

5. RAZRED

5. a

  • Miha Mate: Babica v supergah
  • Christine Nostlinger: Debela Nela in zavaljeni Jani
  • France Bevk: Pestrna

5. b

  • France Bevk: Pestrna
  • Erich Kastner: Dvojčici
  • Miha Mate: Babica v supergah

5. Lokavec

  • Christine Nostlinger: Debela Nela in zavaljeni Jani
  • France Bevk: Pestrna
  • Miha Mate: Babica v supergah

 

6. RAZRED

  • Dahl, R.: (po izbiri) Matilda, James in breskev velikanka, Čarovnice (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Novak, B.: (po izbiri iz zbirke) Zvesti prijatelji (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Milčinski, F.: Butalci (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Seliškar, T.: Bratovščina Sinjega galeba (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Suhodolčan, P.: Košarkar naj bo, Ranta vrača udarec, Kolesar naj bo (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Gombač, Ž.: Jastrebov let, Skrivnost stoletnega vetra (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Černigoj, F.: Javorov hudič (po lastni presoji 15 pravljic)
  • Tomažič, J.: Pohorske pravljice (po lastni presoji 15 pravljic)
  • Medvešček, P.: Na rdečem oblaku vinograd raste (po lastni presoji 15 pravljic)
  • Slovenske narodne pravljice (po lastni presoji 15 pravljic)
  • Tolminske pravljice (po lastni presoji 15 pravljic)
  • Grafenauer, N.: Skrivnosti (PESNIŠTVO)
  • Gorenc, Gregorič, B.: Tri pike (PESNIŠTVO)
  • Jesih, M.: Štiri igre za otroke (DRAMATIKA)

 

7. RAZRED

  • Gripe, M.: Hrošč leti v somraku (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Swindells, R.: Sramota (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Koren, M.: Župcin dnevnik (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Omahen, N.: (po izbiri) (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Petiška, E.: Stare grške bajke (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Prežihov, V.: Solzice (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Sachar, L.: Zeleno jezero, Korak za korakom (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Sivec, I.: (po izbiri) (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Garsia, Sabates, B.: Zabavna mitologija, Zabavne basni (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Trdina, J.: Bajke in povesti o Gorjancih (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Partljič, T.: Hotel sem prijeti sonce (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Žorž, D.: (po izbiri) (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Kosmač, C.: V gaju življenja (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Pavček, T.: Majnice, fulaste pesmi (PESNIŠTVO)
  • Gregorič, Gorenc, B.: Navodila na randi (PESNIŠTVO)

 

8. RAZRED

  • Čibej, B.: Bojevnikova skrivnost (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Frank, A.: Dnevnik Ane Frank (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Filipović, Z.: Zlatin dnevnik (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Jurca, B.: Ko zorijo jagode (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Kodrič, N.: Na drugi strani (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Muck, D.: Blazno resno … (po izbiri), Pod milim nebom, Hči lune (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Tavčar, I.: Visoška kronika (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Zupan, D.: Trnovska mafija (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Defoe, D.: Robinson Crusoe (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Philipps, C.: Made in Vietnam (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Hawking, L.: Jure in zakladi vesolja, Jure in skrivnosti vesolja, Prapok (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Wallis, V.: Ženici (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Novak, B.: Oblike srca in oblike sveta (PESNIŠTVO)
  • Makarovič, S.: Smradek (DRAMATIKA)

 

9. RAZRED

  • Cankar, I.: Moje življenje (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Jurčič, J.: Jurij Kozjak (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Karlovšek, I.: Gimnazijec, Matej (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Kodrič, N.: Tita (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Seint-Exupery, A.: Mali princ (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Sivec, I.: Zadnji mega žur, Noč po mega žuru (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Sivec, I.: Prekletstvo zlata, Faktor x, Usodni pečat, Kriva prisega (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Vidmar, J.: Baraba, Princeska z napako, Brez, Debeluška (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Cherry, F.: Leon (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Martel, Y.: Pijevo življenje (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Valentine, J.: Razlita juha (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Shakespeare, W.: Romeo in Julija (DRAMATIKA)
  • Strasser, T.: Val (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Velikonja, I.: Lestev do neba (PRIPOVEDNIŠTVO)
  • Novak, B.: Oblike srca in oblike sveta (PESNIŠTVO)

Moja naj knjiga

MOJA NAJ KNJIGA 2011

 

V mesecu januarju 2012 smo na Osnovni šoli Danila Lokarja Ajdovščina izpeljali glasovanje za Naj knjigo 2011. Sodelovali so učenci od 3. do 5. razreda matične šole in podružnične šole v Lokavcu.

Razdeljenih je bilo 192 glasovnic, od tega je bilo 54 glasov namenjenih knjigam domačega avtorja in 115 glasov so učenci namenili knjigam, ki so prevedene v slovenščino, medtem ko je bilo 23 glasovnic neizpolnjenih zaradi odsotnosti učencev.

Učenci so glasovali takole:

  • Med knjigami domačega avtorja je prvo mesto zasedla Desa Muck z zbirko Anica, drugo mesto je pripadlo Babici v supergah, ki jo je napisal Miha Mate in tretje mesto je dobil Kajetan Kovič z Mačkom Murijem.
  • Med knjigami tujih avtorjev so učenci prvo mesto dodelili Francescki Simon in zbirki Grozni Gašper, drugo mesto je pripadlo zbirki Lov na pošasti, ki jo je napisal Adam Blade in tretje mesto je zasedla knjiga avtorice Christine Noestlinger z naslovom Debela Nela in zavaljeni Jani.

Ajdovščina, 26. januar 2012

 

Prejšnja leta:

Ureditev knjižnice

Šolska knjižnica je v kletnih prostorih na stavbi 2.

Knjižnično gradivo v njej je ločeno na:

  • gradivo za učitelje in
  • gradivo za učence.

Knjižno gradivo za učence je urejeno po načelu prostega pristopa. 

Leposlovje je razdeljeno po starostnih stopnjah:

C – za otroke do 9. leta starosti

C-v – knjige z velikimi tiskanimi črkami

C – knjige z malimi tiskanimi črkami

P –  za otroke od 10. leta dalje

M – za otroke od 13. leta dalje

L –  ljudsko slovstvo (pravljice)

Leposlovje je razdeljeno tudi glede na zvrst.

  • poezija
  • dramatika in
  • pripovedništvo

Poučne knjige za učence so na policah za strokovno mladinsko literaturo razvrščene po UDK- skupinah, označenih s številkami od 0 do 9.

0 – splošno

1 – filozofija

2 – verstva

3 – družboslovje

5 – splošno

6 – splošno

7 – splošno

8 – splošno

9 – splošno

 

Gradivo za učitelje je zaradi pomanjkanja prostora v glavnem postavljeno po posameznih kabinetih, v knjižnici pa tudi po UDK-skupinah.

Knjižničarka

Nataša Markič

Izobrazba: diplomirana geografinja in etnologinja ter kulturna antropologinja

Strokovni naziv: svetovalka

Dodatna izobraževanja: Bibliotekarski izpit v NUK, Program izpopolnjevanja iz bibliotekarstva za šolske knjižničarje na Filozofski fakulteti, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo

Knjižnični red

Knjižnica izpolnjuje svoje naloge do uporabnikov tako, da:

  • jih seznanja z uporabo knjižnice in informacijskih virov,
  • daje informacije iz šolske zbirke podatkov, katalogov in iz vzajemne kataložne baze podatkov COBISS.SI
  • daje v uporabo knjižnično gradivo iz knjižnice
  • izposoja knjižnično gradivo iz knjižnice,
  • iz drugih knjižnic posreduje knjižnično gradivo, ki ga sama nima,
  • kadar gradiva ni mogoče izposoditi iz knjižnice, omogoča fotokopiranje za pripravo referatov in seminarskih nalog.

Uporabniki šolske knjižnice so fizične osebe: učenci in delavci šole ter učenci srednjih šol.

Z vstopom v šolo postanejo vsi učenci tudi člani knjižnice. Izdamo jim člansko izkaznico. Z njo si pridobijo pravico do storitev, ki jih ponuja knjižnica. Učence učimo, da si podatke o knjižničnem gradivu za izposojo poiščejo sami v lokalni računalniški bazi podatkov, nato še gradivo v prostem pristopu na knjižnih policah.

Za uporabnike je knjižnica odprta od ponedeljka do petka od 7. do 8. ure ter od 11. do 14.30 ure.

Uporabniki se morajo v knjižnici ravnati po knjižničnem redu. V knjižnico ni dovoljeno prinašati stvari, ki bi motile uporabnike (nahrbtniki, bunde, dežniki, …). Prav tako ni dovoljeno prihajati s hrano in pijačo.

Živalim je vstop prepovedan.

Uporabniki morajo skrbno ravnati s knjižničnim gradivom, opremo in napravami v knjižnici. Kdor knjižnično gradivo izgubi ali poškoduje, ga mora nadomestiti z novim ali plačati zanj odškodnino po ceniku, ki ga sprejme komisija za ocenitev izgubljenih knjig.

Če uporabnik ne upošteva knjižničnega reda, mora za nekaj časa zapustiti knjižnični prostor.

Knjižnično gradivo, ki si ga uporabniki ne morejo izposoditi na dom:

  • gradivo, ki je zaradi svojega formata ali vsebine namenjeno le čitalniški uporabi,
  • periodični tisk,
  • biblografije, enciklopedije, leksikoni, slovarji in druga referenčna literatura.

Neknjižno gradivo, ki se ne izposoja na dom predstavljajo videokasete, avdiokasete in cd-romi, razen cd-roma Miškin potep.

V medknjižnični izposoji ne izposojamo gradiv, ki jih imamo samo v enem izvodu.

Rok za vrnitev izposojenega gradiva je 14 dni.
Za angleško bralno značko imajo učenci izposojeni največ dve knjigi hkrati, in to le teden dni, medtem ko imajo knjige za domače branje lahko toliko časa, kot ga je na voljo za obravnavo knjige za posamezen oddelek.

Urnik izposoje

Učenci si knjige lahko izposojate

od 7.00 do 14.30.

  • V primeru odsotnosti (spremljanje učencev na kulturnih in športnih dnevih, izvajanje bibliopedagoških ur v oddelkih, izobraževanje, poučevanje v knjižnici učencev za samostojne uporabnike knjižnice …) bo knjižnica zaprta in si knjig ne boste mogli izposoditi.
  • V šolskem letu 2013/2014 si učenci ne boste mogli izposojati gradiv v šolski knjižnici v torkih med 7.30 in 8.00 ter med 11.45 in 12.15. Takrat poteka izposoja v knjižnici na podružnici v Lokavcu.

Hvala za razumevanje.

E-pošta: knjiznica.os-dl@guest.arnes.si
Telefon: (05) 367 11 14

knjiznica

 

Obrazci za učitelje

 

Skozi vse šolsko leto bodite pozorni in pravočasno oddajajte poročila in ostalo:

  • interesne dejavnosti
  • tekmovanja
  • dnevi dejavnosti
  • dnevi dejavnosti za tajništvo (imam jaz)
  • LDN
  • Tabori
  • Končna poročila
  • Aktivi
  • Roditeljski sestanki
  • Izobraževanja
  • Zapisnik o nezgodah
  • Potrdilo o šolanju
  • Vloga za sofinanciranje tabora
  • Vloga za pomoč šolskega sklada
  • Status športnika

Mednarodni projekt SECURE

 

Naša šola je bila izbrana in je v šolskem letu 2011/12 tudi sodelovala v mednarodnem projektu Secure.

 

Osnovni podatki projekta

Od 1. novembra 2010 teče na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani mednarodni evropski projekt SECURE (Science Education CUrriculum REsearch). Projekt se bo zaključil 31. oktobra 2013.

V projekt je Slovenija vključena kot ena od desetih evropskih držav; v njem sodelujejo še Avstrija, Belgija, Ciper, Italija, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Švedska in Velika Britanija. Med 11 sodelujočimi partnerskim ustanovami je 7 univerz in dva pedagoška inštituta.

Projekt večinsko financira Evropska skupnost v Sedmem okvirnem programu (FP7).

 

Cilji projekta

V okviru projekta SECURE želijo pridobiti relevantne in zanesljive podatke o trenutnem stanju v poučevanju naravoslovnih predmetov, matematike in tehnike (MNT; angl: MST = Mathematics, Science and Technology) predmetov v različnih evropskih državah. Med te predmete sodijo matematika, spoznavanje okolja, naravoslovje (in tehnika), tehnika, fizika, biologija in kemija.

Izsledke raziskave bodo prevedli v priporočila snovalcem izobraževalne politike, ki bodo pripomogla h konstruktivni debati o učnih načrtih ter načinih poučevanja, ki hranijo in vzpodbujajo zanimanje učencev za naravoslovje in tehniko.

Projekt išče odgovore na nekaj ključnih vprašanj izobraževanja in poučevanja MNT vsebin. Zanima jih, kaj lahko storimo, da se zanimanje mladih za naravoslovje med njihovim šolanjem poveča (ali se tekom let vsaj ne zmanjša). Sprašujejo se, kaj lahko storimo, da bi se tudi učitelji bolj angažirano zanimali za naravoslovje, ohranjali in razvijali pozitiven odnos do področja, ter obenem optimiziramo njihovo zgodnje učenje. Iskali bodo vzročne povezave med priporočili za poučevanje MNT predmetov v učnih načrtih, dejanskimi oblikami pouka ter zanimanjem in odnosom učiteljev in učencev do naravoslovja.

 

Raziskava

Projekt SECURE se osredotoča na štiri starostne skupine otrok (5, 8, 11 in 13 let), njihove učne načrte za MST predmete ter njihove učitelje teh predmetov. V projektu SECURE bo v celoti sodelovalo 600 oddelkov s približno 12000 učenci ter 1200 učitelji iz različnih držav Evropske skupnosti.

V vsaki od udeleženih držav so k sodelovanju povabili 15 osnovnih šol in 15 vrtcev, ki bodo z nekaj oddelki in vsemi njihovimi učitelji naravoslovnih predmetov, tehnike in matematike odgovarjali na vprašanja o svojem odnosu do predmeta ter o metodah in načinih poučevanja (učitelji) in učenja (učenci).

Poslovnik sveta staršev

OSNOVNA ŠOLA
SELNICA OB DRAVI

POSLOVNIK
O DELU SVETA STARŠEV
OSNOVNE ŠOLE SELNICA OB DRAVI

Selnica ob Dravi, 8. 12. 2008

K A Z A L O

stran
I. SPLOŠNE DOLOČBE 2
II. VOLITVE ČLANOV SVETA STARŠEV 3
III. VOLITVE PREDSTAVNIKOV STARŠEV V SVET ŠOLE 3
IV. ORGANI SVETA STARŠEV 3
1. Predsednik 3
2. Namestnik predsednika 4
3. Delovne skupine 4
4. Zapisnikar 4
V. SEJA SVETA STARŠEV 4
1. Sklic seje 5
2. Potek seje 6
3. Odločanje na seji 6
4. Korespondenčna seja 6
VI. VZDRŽEVANJE REDA NA SEJI 6
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 7

Na podlagi določil Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Selnica ob Dravi in Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/93 in 56/2001) ter Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanj (USB5 Ur.l. št. 16/07-UPB5 in 36/08) je svet staršev na svoji 2. redni seji Sveta staršev šole in vrtca, dne 8. 12. 2008 sprejel

POSLOVNIK
O DELU SVETA STARŠEV OSNOVNE ŠOLE SELNICA OB DRAVI

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen
Ta poslovnik ureja pripravo, način in organizacijo dela Sveta staršev Osnovne šole Selnica ob Dravi (v nadaljevanju: Svet staršev) ter ostale zadeve, ki so pomembne za delo in odločanje Sveta staršev.

1. Pristojnosti sveta staršev:
voli:
– predstavnike staršev v Svet zavoda in druge organe šole,
imenuje:
– predstavnike staršev v pritožbeno komisijo,
– upravni odbor šolskega sklada,
predlaga:
– nadstandardne programe,
– predstavnike staršev za šolski sklad,
obravnava:
– pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom,
daje:
– soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah,
– mnenje o kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje za ravnatelja,
– mnenje v postopku imenovanja ravnatelja,
– mnenje o letnem delovnem načrtu,
– mnenja o izvajanju oblik fleksibilne diferenciacije,
– mnenj k podrobnejšim kriterijem za dodelitev sredstev za subvencioniranje šolske prehrane,
– mnenje k podrobnejšim kriterijem za dodelitev sredstev za subvencioniranje šole v naravi,
– oceno o sodelovanju ravnatelja v zvezi s kakovostjo sodelovanja, pravočasnostjo in kakovostjo realizacije
sklepov in drugih oblik sodelovanja s starši oziroma z učenci,
razpravlja:
– o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalni problematiki,
sodeluje pri nastajanju:
– predloga programa razvoja vrtca oziroma šole,
– predloga vzgojnega načrta,
– pri pravilih šolskega reda,
sprejme:
– svoj program dela sodelovanja s šolo, zlasti glede vključevanja v lokalno okolje,
ustanavlja:
– oziroma oblikuje delovne skupine za posamezna področja vzgojno izobraževalnega dela in projekte,
se povezuje:
– v lokalne oziroma regionalne aktive Svetov staršev,
opravlja:
– druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi.

Pristojnosti Sveta zavoda so določene v Zakonu o financiranju vzgoje in izobraževanja (UPB 5, Ur.l. 16/07 in 36/08), z Zakonom o osnovni šoli (UPB 3, Ur.l. 81/06 in 102/07) ter z Odlokom o ustanovitvi vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Selnica ob Dravi(Ur.obj. št. 4, februar 2008).

2. člen
Delo Sveta staršev je javno, javnost dela pa se uresničuje z objavo zapisnikov sestankov na oglasni deski v šoli, lahko pa tudi na spletni strani šole.
3. člen
Tehnično in finančno podporo za delovanje Sveta staršev zagotavlja šola.

II. VOLITVE ČLANOV SVETA STARŠEV

4. člen
Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka. Zaradi zagotavljanja udeležbe na sestankih Sveta staršev se v oddelku lahko izvoli še namestnik predstavnika Sveta staršev.

Mandat članov Sveta staršev ni omejen, vendar članu funkcija v vsakem primeru preneha z dnem, ko njegovemu otroku preneha status učenca, oziroma status učenca v oddelku.

Starši učencev v posameznem oddelku imajo po en glas. V primeru, da sta na roditeljskem sestanku prisotna oba starša posameznega učenca, ima pravico glasovati le eden izmed staršev učenca.

Član Sveta staršev je lahko s sklepom staršev na roditeljskem sestanku oddelka brez navedbe razloga razrešen tudi pred potekom mandata.

O sprejemu sklepa o izvolitvi ali razrešitvi člana Sveta staršev razrednik oddelka obvesti predsednika Sveta staršev (v nadaljevanju: predsednik) ter ravnatelja.

III. VOLITVE PREDSTAVNIKOV STARŠEV V SVET ŠOLE

5. člen
Na seji sveta se izvajajo volitve predsednika ter predstavnikov staršev v Svet zavoda. Volitve so praviloma tajne z glasovalnimi lističi, Svet staršev pa lahko odloči tudi drugače.

6. člen
Na kandidatno listo se uvrsti kandidate, katere lahko predlagajo posamezni člani Sveta staršev.

Volitve so enokrožne ter se izvedejo tako, da se za voli na posebni glasovnici, na kateri so napisana imena in priimki kandidatov in navodilo, kako se glasuje. Če je na listi več kandidatov kot se jih voli, vsak član Sveta staršev lahko voli le toliko kandidatov, kolikor se jih voli, v nasprotnem primeru je glasovnica neveljavna.

Izvoljeni so tisti kandidati, ki prejmejo največ glasov, ne glede na število oddanih glasov.

7. člen
Če je več kandidatov prejelo enako število glasov, se glasovanje o tistih kandidatih, ki so prejeli enako število glasov, odloči z žrebom, ki ga izvede predsednik.
8. člen
Za postopek razrešitve s funkcije se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika glede volitev.

IV. ORGANI SVETA STARŠEV

1. Predsednik
9. člen
Sejam Sveta staršev predseduje predsednik oz. v njegovi odsotnosti njegov namestnik, katerega izmed sebe izvolijo člani Sveta staršev. Svet staršev predsednika in namestnika izvoli na svoji prvi seji, katero skliče ravnatelj.

Varianta 1
Mandat predsednika lahko traja 3 leta, vendar predsedniku funkcija v vsakem primeru preneha z dnem, ko mu je iz kakršnegakoli razloga prenehala funkcija člana Sveta staršev.

Varianta 2
Mandat predsednika traja 1 leto, vendar predsedniku funkcija v vsakem primeru preneha z dnem, ko mu je iz kakršnegakoli razloga prenehala funkcija člana Sveta staršev.

V kolikor predsednik svojih dolžnosti iz kakršnegakoli razloga ne opravlja več, naslednjo sejo Sveta staršev, na kateri člani Sveta staršev izvolijo novega predsednika, skliče namestnik predsednika ali ravnatelj.

10. člen
Predsednik ima zlasti naslednje pravice in dolžnosti:
• predstavlja Svet staršev,
• sodeluje z ravnateljem šole,
• sklicuje in vodi seje ter usklajuje delo Sveta staršev;
• ugotavlja sklepčnost Sveta staršev;
• daje predloge sklepov na glasovanje;
• razglaša izide glasovanja in sprejete sklepe;
• podpisuje sklepe, zapisnike in splošne akte Sveta staršev;
• skrbi za pravilno uporabo in izvajanje določil veljavnih predpisov in tega poslovnika;
• odloča o vseh vprašanjih postopka, poteka in vodenja sej Sveta staršev.

2. Namestnik predsednika
11. člen
Opravlja tiste naloge, za katere ga pooblasti predsednik Sveta staršev ter ga nadomešča in opravlja naloge v času njegove odsotnosti.

3. Delovne skupine
12. člen
Svet staršev lahko imenuje eno ali več tričlanskih delovnih skupin za izvršitev posamezne naloge ali za preučitev določenega problema npr. priprava programa dela Sveta staršev, učbeniški sklad, šolski sklad, šole v naravi, prevozi učencev, problematika nasilja, ostale šolske problematike, ipd.

Delovna skupina pripravi predloge, ki jih obravnava in v obliki sklepov sprejme Svet staršev.

4. Zapisnikar
13. člen
O poteku seje se vodi zapisnik, ki ga piše zapisnikar. Zapisnikarja se določi na sami seji. Zapisnik podpišeta zapisnikar in predsednik Sveta staršev. Zapisnik se praviloma zapiše v sedmih dneh po sestanku in ga šola posreduje vsem članom Sveta staršev in ravnatelju.

14. člen
Zapisnik seje Sveta staršev mora vsebovati najmanj:
• dan, čas začetka in zaključka ter kraj seje;
• dnevni red seje;
• udeležbo in sklepčnost seje – v primeru, da se udeležba med sejo spreminja, mora biti le – ta navedena pri vsakem glasovanju;
• navedbo razpravljavcev ter bistveno vsebino razprave;
• natančno vsebino odločitev predsednika;
• natančno besedilo predloga sklepa, ki je bil pri posamezni točki dnevnega reda dan na glasovanje;
• izid vsakega posameznega glasovanja;
• pri vsakem posameznem glasovanju ugotovitev, ali je bil sklep pri tem glasovanju sprejet;
• podpisa zapisnikarja in predsednika.

Zapisniku je priložen seznam s podpisom prisotnih članov Sveta staršev.

V. SEJA SVETA STARŠEV
15. člen
Svet staršev opravlja naloge iz svoje pristojnosti na sejah.

Svet staršev na začetku šolskega leta lahko sprejme program dela, v katerem natančneje opredeli naloge in usmeritve za delo.

Poleg zakonsko opredeljenih nalog v 1. členu teh pravil lahko Svet staršev še:
• sprejema letni program delovanja Sveta staršev;
• poda svoje mnenje na vsa vprašanja, predloge in pobude, ki so naslovljene na Svet staršev;
• voli in razrešuje predsednika Sveta staršev in njegovega namestnika;
• imenuje člane delovnih skupin;
• zagotavlja in oblikuje načine povezovanja staršev v oddelkih s Svetom staršev in Svetom zavoda;
• odloča o sodelovanju Sveta staršev z drugimi šolami in organizacijami;
• sprejema spremembe Poslovnika delovanja Sveta staršev z dvotretjinsko večino vseh članov Sveta staršev;
• razpravlja o perečih vprašanjih, ki se tičejo otrok in o tem oblikuje mnenje.

1. Sklic seje
16. člen
Prvi sklic Sveta staršev v tekočem šolskem letu opravi ravnatelj.

Po konstituiranju Svet staršev na prvem sestanku izvoli predsednika Sveta staršev in njegovega namestnika. Volitve predsednika sveta in njegovega namestnika so lahko tajne ali javne. Člani sveta sprejmejo sklep o načinu glasovanja, oblikujejo kandidatno listo za izvolitev predsednika sveta in njegovega namestnika.

Predlog kandidata lahko poda vsak član Sveta staršev, predlagani kandidat pa ustno potrdi soglasje s kandidaturo. Ustna privolitev kandidata se zapiše v zapisnik.

Seje Sveta staršev sklicuje in vodi predsednik Sveta staršev, ob njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.

Predlog za sklic seje Sveta staršev lahko podajo Svet zavoda, ena tretjina članov Sveta staršev, starši na roditeljskem sestanku kateregakoli oddelka, šolski parlament ali ravnatelj.

Sklic seje se opravi po elektronski pošti ali tako, da se s poštno pošiljko pošlje vsem članom, v nujnih primerih pa se sklic seje lahko opravi tudi telefonsko ali preko drugih sredstev komuniciranja.

17. člen
Svet staršev je sklepčen, če je na seji prisotna več kot polovica članov, medtem ko odločitve sprejema z večino glasov na seji prisotnih članov.

Na seje Sveta staršev se praviloma vabi ravnatelja šole in druge potrebne subjekte.

18. člen
Če je ravnatelj vabljen na sejo Sveta staršev mora dati na vsa postavljena vprašanja, ki se nanašajo na dnevni red, ustni odgovor.

V kolikor so ravnatelju postavljena vprašanja, ki se ne nanašajo na dnevni red, ravnatelj ni dolžan ustno odgovoriti, ampak lahko članom Sveta staršev posreduje pisni odgovor najkasneje v roku sedmih dni.

Tudi v primeru, ko postavljeno vprašanje zahteva argumentiran odgovor, utemeljen z materialnimi oz. drugimi dokazili, ravnatelj lahko posreduje članom Sveta staršev pisni odgovor najkasneje v roku sedmih dni.

19. člen
Seje sveta so javne, vendar se jih ne sme snemati, razen, če polovica na seji prisotnih članov sveta glasuje drugače. Seje se lahko poleg članov udeležijo tudi povabljene osebe.

Javnost se lahko za čas razprave in glasovanja o posamezni točki dnevnega reda tudi izključi, če to zahtevajo koristi uradne, poslovne ali osebne skrivnosti, koristi javnega reda ali razlogi morale ali če se drugače zaradi kršitve reda ne more zagotoviti neoviran potek seje.

O izključitvi javnosti glede razprave in glasovanja o posamezni točki dnevnega reda odloči predsednik sveta na predlog polovice na seji prisotnih članov sveta.

20. člen
Svet lahko razpravo o posameznem vprašanju prekine in prestavi na naslednjo sejo, če se izkaže, da je za odločanje treba pridobiti nove podatke.

2. Potek seje
21. člen
Sejo Sveta staršev začne sklicatelj, ki ugotovi navzočnost na seji. Seja poteka po dnevnem redu, objavljenem v sklicu seje ter morebitnih dopolnitvah dnevnega reda.

Točke dnevnega reda napoveduje predsednik. K posamezni točki dnevnega reda lahko predlagatelj sklepa poda kratko ustno obrazložitev predlaganega sklepa.

22. člen
Ustni obrazložitvi poročevalca sledi razprava, v kateri sodelujejo udeleženci seje, ki so se priglasili k besedi.

Predsednik lahko zaradi smotrnosti in ekonomičnosti omeji čas za posamezne obrazložitve in razpravo.

23. člen
Udeleženci v razpravi morajo govoriti v okviru vsebine posameznih točk dnevnega reda. Če se razpravljalec oddalji od obravnavane vsebine, ga predsednik opomni.

Predsednik lahko seže razpravljavcu v besedo in mu jo lahko tudi odvzame, če je opazno, da se ne drži točke dnevnega reda in tako skuša ovirati delo Sveta staršev.

3. Odločanje na seji
24. člen
Svet staršev sprejema odločitve z navadno večino, če je prisotna vsaj polovica staršev.

25. člen
Predsednik da predlog na glasovanje, takoj ko ugotovi, da pri posamezni točki dnevnega reda ne želi nihče več razpravljati. Na seji se glasuje za vsak sklep posebej.

Pred pričetkom glasovanja o posamezni točki dnevnega reda predsednik objavi vrstni red glasovanja o predlaganih sklepih in njihovo vsebino.

26. člen
Ko predsednik razglasi veljavnost določenega sklepa, sta razprava in sklepanje o tej točki dnevnega reda končana.

Če sklep ni bil sprejet v skladu z določili tega poslovnika, se lahko razprava in sklepanje po odločitvi Sveta staršev ponovi.

4. Korespondenčna seja (dopisna)
27. člen
V izjemnih primerih, ko to terjajo nepredvidljive okoliščine ali potrebe po takojšnjem sklicu seje, se lahko seja Sveta staršev izvede na korespondenčen način.

Predsednik sveta skupaj s strokovno službo šole oblikuje predlog odločitve tako, da lahko član s povratno informacijo (pisno, po telefonu ali faxu) sporoči svoje strinjanje ali zavrnitev predloga.

Svet staršev mora sprejete odločitve, na korespondenčen način opravljeni seji, zapisniško potrditi in protokolirati sprejeto odločitev na prvi naslednji seji.

VI. VZDRŽEVANJE REDA NA SEJI
28. člen
Za red na seji skrbi predsednik. Predsednik opomni udeleženca seje ali drugega, ki moti red in se ne drži poslovnika.

29. člen
Organizacijske in tehnične zadeve, ki so potrebne za nemoteno delo Sveta staršev, organizira šola.

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

30. člen
O vprašanjih in zadevah načina delovanja Sveta staršev, ki niso urejene s tem poslovnikom, lahko odloča Svet staršev s posebnim sklepom.

31. člen
Spremembe in dopolnitve tega poslovnika se sprejemajo po postopku, ki velja za sprejem splošnih aktov šole.
32. člen

Ta poslovnik začne veljati 8. dan po sprejemu na Svetu staršev.

Štev. del. : 1285/08

Selnica ob Dravi, dne 8. 12. 2008

Predsednik Sveta staršev:
Igor Krmelj

Nekaj o projektu B

“Neque porro quisquam est qui dolorem ipsum quia dolor sit amet, consectetur, adipisci velit…”

“Nihče ne ljubi zgolj bolečino, ki jo išče in jo želi imeti, preprosto zato, ker je bolečina…”
Stran 151 od 153« Prva...102030...149150151152153